Prejšnji teden se je na celjskem sodišču nadaljevalo pravdanje v zvezi s propadlim projektom golf igrišča okoli dvorca Jelšingrad v Šmarju pri Jelšah.
Namesto končne odločitve je sodnica ugodila predlogu Golf kluba Jelšingrad, da se v zadevo vključi še izvedenca gradbene in strojne stroke, kar je nekoliko presenetilo obrambo, ki že zadnji dve obravnavi pričakuje zaključek sodbe.
Izvedenca bosta morala pripraviti izvedensko mnenje o morebitnih razlikah med vrednostjo zemljišča, ki je bilo zakupniku predano v posest in pa zemljišča v trenutnem stanju. Na podlagi tega naj bi se ugotovilo morebitno škodo, ki jo je utrpel Golf klub Jelšingrad.
Kot je znano je Golf klub Jelšingrad, ki ga zastopa predsednik kluba Damjan Gobec, pred dvema letoma zoper Občino Šmarje pri Jelšah sprožil tožbo zaradi domnevno nezakonite odpovedi najemne pogodbe za zemljišča okoli Jelšingrada.
Še pred tem se je spor poskušal rešiti preko mediacije med občino in golf klubom vendar neuspešno. Občina namreč ni bila pripravljena plačati odškodnine klubu, kateremu je pred tem iz krivdnih razlogov odpovedala najemno pogodbo, ker ni plačeval najemnin in vzdrževal igrišča.
Spor se je zato preselil na sodišče, kjer je Damjan Gobec sprožil tožbo zoper Občine Šmarje pri Jelšah. Prepričan je namreč, da mu mora občina izplačati 1,65 milijona evrov odškodnine, v kateri so zajeta vlaganja v zemljišča, stroji za vzdrževanje igrišča ter škoda zaradi opustitve dejavnosti igranja golfa, ker je občina z njim prekinila pogodbo.
Zastopnik Občine Šmarje pri Jelšah, odvetnik Marjan Feguš: “Odločitev sodnice veliko presenečenje.”
Zastopnika Občine Šmarje pri Jelšah Marjana Feguša je odločitev sodišča zelo presenetila, saj je pričakoval zaključek zadeve že na prejšnji obravnavi. Tako pa se je sodnica odločila za mnenje izvedencev, kar je po mnenju Feguša popolnoma nepotrebno ravnanje.
“Nobenega dvoma ni, da mora sodišče v proceduri, kot je ta, ugotoviti temelj in pa seveda višino odškodnine. Oboje zato, da bi morebiti ugodilo odškodninskemu zahtevku. Toda, če ni temelja, se je o višini zahtevka popolnoma nesmiselno pogovarjati. Tisto kar je v celotni zadevi lahko sporno in se uvršča v presojo o temelju zahtevka je, ali je bila pogodba odpovedana iz krivdnih razlogov in na zakonit način.”
Kot meni Feguš, bi sodišče z odločitvijo o tem rešilo temelj zahtevka in če bi ostalo na tezi, da je bila odpoved pogodbe posledica krivdnega ravnanja najemnika, potem je iskanje višine zahtevka popolnoma neprimerno ravnanje in povzročanje nepotrebnih stroškov, odlaganje rešitve zadeve, skratka poteza, ki jo sam kot odvetnik z dolgoletnimi izkušnjami preprosto ne razume.
Ker je bila prekinitev pogodbe s strani občine narejena iz krivdnih razlogov, se o odškodnini ni smiselno pogovarjati in posledično tudi izvedenca nista potrebna. “Sodnica bi morala celotno zgodbo presekati in razsoditi na podlagi temelja” je prepričan Feguš in dodaja, da se v pravu vedno razrešujeta samo dve dilemi, temelj in višina odškodnine. “Torej najprej mora biti temelj, na podlagi katerega se ugotovi odškodnina. V primeru Golf kluba Jelšingrad ni temelja za odškodnino.”
A sodnica se je za mnenje izvedencev kljub temu odločila, ker naj ne bi želela tvegati, da bi ji višja inštanca v morebitnem pritožbenem postopku sodbo razveljavila zaradi nepreverjanja obstoja morebitne škode.
Tudi zakonska dilema o usodi neamortiziranih vlaganjih najemnika, ki sicer niso bila navedena v pogodbi, je po mnenju Feguša popolnoma odveč. “To bi pomenilo, da bi nekdo pri skladu kmetijskih zemljišč vzel v najem “prazno zemljo”, na njej zgradil stolpnico, ko pa bi ugotovil, da stolpnice ne more prodati, bi pa od sklada zahteval povračilo vložka v to zgradbo” je situacijo karikiral Feguš. V primeru golf igrišča gre za podobno zadevo, pri čemer pa Občina Šmarje pri Jelšah ni obogatena, saj je navsezadnje tudi status in vrednost zemljišč še vedno enak.
Dodaja, da tudi, če bi bila v pogodbi zapisana neamortizirana vlaganja najemnika, zakon ne veleva vračila, če je pogodba odpovedana iz krivdnih razlogov. Poleg tega pa je bila pogodba sklenjena za obdobje desetih let in v njej jasno piše, da se po izteku tega obdobja zemljišča vrnejo lastniku v stanju, kot so bila ob prejemu.
“Hipotetično bi bilo, ob upoštevanju vrste drugih okoliščin materialno pravnega značaja, morda mogoče govoriti o povečani vrednosti, če bi Občina Šmarje pri Jelšah to površino uspela nekomu prodati kot golf igrišče in bi se eventualno lahko pojavila neka razlika, ampak šele ob vrsti drugih okoliščin” meni Feguš.
A slednje se ne bo moglo zgoditi niti zato, ker se golf igrišča v stanju kakršnem je, trenutno ne da več vzpostaviti, razen če se zgradi novo.
Kaj je pričakovati na naslednji obravnavi?
Za Marjana Feguša je zadeva jasna in kar se tega tiče že zdavnaj zaključena. “Ne vem kaj bi si mislil, če bi ob vseh dejstvih sodišče odločilo, da je Občina Šmarje dolžna v tem primeru karkoli plačati” pove Feguš, ki glede postopka v vsakem primeru pričakuje pritožbeni postopek.
Občina bi namreč v primeru odločitve, ki nebi bila v njen prid, izvedla totalni pritožbeni postopek. Za pričakovati pa je, da bo tudi Damjan Gobec vztrajal do konca, saj navsezadnje nima kaj izgubiti. Zastopa namreč Golf klub Jelšingrad, ki sicer še obstaja, a po javno dostopnih podatkih zadnja leta ne posluje in nima sredstev.
Obravnava se bo sedaj nadaljevala po tem, ko bo izdan sklep o ugotovitvi izvedenca. Bo torej to dovolj, da bo sodnica končno zaprlo dolgoletno zgodbo?
B. S.
