Težave okrog z magnezijem bogate vode Donat Mg, se vlečejo že skoraj deset let. Po vrsti nenavadnih odločitev slovenske politike v tem času, je vlada sedaj še razveljavila odločbo o določitvi koncesionarja za rabo podzemne vode iz vrtine RgS-2/88 za proizvodnjo pijač.
Lastnik te vrtine je Stanislav Pšeničnik, direktor in lastnik Hotela Sava Rogaška. Iz vseh preostalih vrtin v Rogaški Slatini pa vodo črpa in polni Droga Kolinska. Prodaja jo pod znano blagovno znamko Donat Mg.
Slovenska vlada je Stanislavu Pšeničniku, direktorju in lastniku Hotela Sava Rogaška, koncesijo za črpanje vode iz vrtine RgS-2/88 na njegovem lastnem zemljišču podelila leta 2008, in sicer skupaj z zavezo, da mora v treh letih zgraditi polnilnico.
Pšeničnik je zavezo izpolnil in v izgradnjo polnilnice investiral pet milijonov evrov. Ko pa je nastopil čas za registracijo nove blagovne znamke vode ROI Roitschocrene za slovenski in evropski trg, pa se je začelo zapletati, pišejo na Portal plus.
Voda ROI Roitschocrene se sicer uspešno prodaja na kitajskem trgu, kjer je prejela tudi že veliko nagrad.
Vlada, z Ministrstvom za kmetijstvo na čelu, Pšeničniku ne dovoli registracije nove blagovne znamke vode, ki prihaja iz istega vira, kot Donat Mg. Evropska direktiva namreč pravi, da se lahko mineralna voda iz enega vira daje na trg le pod enim imenom.
Toda na drugi strani je Evropsko sodišče v Luksemburgu odločilo v Pšeničnikov prid. Njihova obrazložitev se glasi, da lahko iz enega vodnega vira izhaja več blagovnih znamk vod, če se le-te med seboj pomembno razlikujejo.
In voda iz Pšeničnikove vrtine, sodeč po analizah Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani, naj bi se po kemijski sestavi dejansko razlikovala od Donata Mg, kljub temu da gre za isti vodni vir. Kot razkrivajo dokumenti omenjene analize, ki jih objavljajo na Portalu plus, je ta tudi pokazala, da je lega vira mineralne vode, kjer se upošteva radij črpanja, takšna, da ne more priti do mešanja obeh mineralnih vod. Na podlagi tega naj torej nebi bilo zadržkov, da se voda iz Pšeničnikove vrtine nebi smela imenovati drugače.
Kljub temu je vlada glede koncesije, ki je bila leta 2008 podeljena Hotelom Sava nedavno uvedla obnovo tega postopka. Po zaslišanju predstavnikov hotela in Droge Kolinske, pa naj bi pravico do vode in imena dobilo le hrvaško podjetje Atlantic Grupa. Slednja je namreč leta 2010 kupila Drogo Kolinsko, ki v Rogaški Slatini na vseh preostalih vrtinah črpa in polni vodo pod svojo blagovno znamko Donat Mg.
Kot poroča spletni Delo naj bi vlada, na podlagi pridobljenih podatkov in listin, koncesijo razveljavila, saj naj bi ugotovila, da Hotel Sava Rogaška na dan uveljavitve zakona o vodah ni izpolnjeval pogojev za podelitev koncesije. Ob tem so se naslonili tudi na zgoraj omenjeno evropsko direktivo, niso pa upoštevali mnenja Evropskega sodišča.
Da bi bila zgodba še bolj nenavadna, pa naj bi iz Pšeničnikove vrtine, še iz časov ko so imele vse vrtine enega lastnika, ena cev vodila tudi v polnilnico Droge Kolinske. Slednja naj bi tako, kljub temu da za to vrtino nima koncesije in vode nebi smela črpati, to vseeno počela in jo prodajala pod blagovno znamko Donat Mg. Ker o vlogi Droge Kolnske za koncesijo na tej vrtini (iz leta 2003) uradno še ni bilo odločeno, je Droga Kolinska zaenkrat tudi zavarovana pred ukrepi inšpektorata zaradi “nezakonite” rabe vode. Inšpektorat je zato odpravil prepoved črpanja, kar pomeni, da hrvaško podjetje “zakonito” črpa vodo iz vrtine, na kateri sploh nima koncesije in ki je v lasti slovenskega podjetja, še pišejo na Portalu plus.
Kmetijskemu ministru Dejanu Židanu zato sedaj mnogi očitajo, da je v službi ekonomskih hrvaških interesov, namesto da bi delal v interesu slovenskih podjetij in pripomogel k zgodbi o uspehu. Gre torej za nov Židanov “Teran”?
Popravek novice, ki sta ga zahltevali podjetji Atlantic Grupa in Droga Kolinska (klik)
