»V Sloveniji si vsako leto vzame življenje okoli 400 ljudi, kar po količniku samomora uvršča Slovenijo med deset najbolj ogroženih evropskih držav,« poroča Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ.)
Za območje Kozjanskega in Obsotelja že od nekdaj velja, da se po številu samomorov uvršča v sam slovenski vrh. Najnovejši podatki sicer kažejo, da nismo več slovenski rekorderji, a stopnja samomorilnosti je v naših občinah še vedno visoka.
O samomorih lahko danes preberemo in slišimo povsod; o njih govorimo med štirimi stenami, z upanjem, da nas nihče ne sliši in z miselnostjo, da smo tako od tovrstnega problema bolj oddaljeni. Ali pa, po drugi strani, o tem razpredamo javno, kot se je na primer zgodilo v primeru letošnjih maturantov, ki so pri predmetu slovenščina pisali esej na temo Samomor kot izhod iz kolesja sistema. Zaradi tovrstne tematike se je vnelo nemalo »pro et contra« debat, kjer je vsak opravičeval svoj prav.
O svojih psiholoških težavah neradi govorimo, saj nas družba hitro označi za nekoga, ki v svetu z norim tempom ne zmore, je prešibek. Toda, dragi bralci … Zakaj je danes tako narobe, če se psihično zlomimo in si priznamo, da ne zmoremo več ter poiščemo pomoč? Zakaj zlom noge, ki je prav tako zlom, ni noben tabu, zlom naše duše pa je v nekaterih ozirih tako stigmatiziran?
Kakorkoli že, dejstvo mimo katerega ne moremo je zagotovo pogovor o omenjenem tabuju ter zavedanje, da samomorilnost med nami obstaja in da to ni več le težava posameznika, temveč tudi družbe.
Najbolj samomorilni v Bistrici ob Sotli, najmanj v Šentjurju in Dobju
Na našem območju je najvišja stopnja samomorov v občinah Rogaška Slatina in Bistrica ob Sotli, najnižja pa v občinah Šentjur in Dobje, kjer sploh ni zabeleženega primera. Najvišja stopnja je tako v Bistrici ob Sotli znašala 53, v Rogaški Slatini pa 46 samomorov na 100.000 prebivalcev. Približala se jima je tudi občina Podčetrtek, s stopnjo 42.
Malenkost pod slovenskim povprečjem, ki znaša 20,91pa se je med kozjanskimi občinami (ob Dobju) znašla le občina Šentjur, s faktorjem 20.
Sledijo občine Šmarje pri Jelšah, s faktorjem 31, Kozje, s stopnjo 28 in Rogatec s stopnjo 24 samomorov na 100.000 prebivalcev. V občini Dobje v teh letih niso zabeležili pojava umrljivosti zaradi samomora.
V Slovenskem merilu je sicer daleč največ samomorov v občinah Goričkega (rekorder je občina Cerkvenjak s 93,54 samomori na 100 tisoč prebivalcev). Kozjansko-obsoteljska rekorderka – občina Slovenska Bistrica – je na 14. mestu v Sloveniji.
Število predpisanih antidepresivov narašča
In kako je z zdravljenjem? V članku časnika Delo z naslovom Slovenija, dežela antidepresivov in anksiolitikov, najdemo zaskrbljujoč podatek.
Samomor naj bi bil, po poročanju NIJZ, v več kot 90% povezan z duševno motnjo. Po napovedih pa bodo duševne bolezni do leta 2020 v 
svetovnem merilu na drugem mestu na lestvici najpogostejših bolezni. Z naraščanjem duševnih bolezni tako narašča tudi število predpisanih antidepresivov.
Antidepresivi so zdravila za zdravljenje depresije in nekaterih drugih bolezni (tesnobe, panične motnje, socialne fobije, obsesivno kompulzivne motnje).« (Vir: Psihiatrija, informacije za vsakogar).
Savinjska regija sicer pod povprečjem, a če kaže verjeti znanstvenikom, se stanje v že tako medikalizirani družbi lahko hitro spremeni. Če potegnemo črto, se zagotovo lahko strinjamo, da je preventiva v vsakem primeru, tako tudi v primeru omenjenega ubijalskega tabuja, boljša kakor kurativa.
Vir: NIJZ
Kdo so lahko žrtve in kako pomagati?
V vlogi žrtve se lahko znajde prav izmed nas ali naših bližnjih, zato je pomembno, da smo pozorni na kakršne koli spremembe v svojem vedenju ali vedenju našega bližnjega in da nanj primerno odreagiramo ter si znamo poiskati pomoč ali biti v oporo drugi osebi.
Preprečevanje samomorov je tako naloga vseh, ne le strokovnjakov. Potrebno je biti pozoren in si dovoliti postaviti vprašanja, kako se oseba počuti, o čem razmišlja, saj imamo na tak način možnost, da pravočasno pomagamo. Poleg naše pomoči je izrednega pomena tudi ustrezna strokovna pomoč, saj so duševne motnje ozdravljive, v kolikor so prepoznane dovolj zgodaj.
10. september, Svetovni dan preprečevanja samomorov
Na ta dan Mednarodna zveza za preprečevanja samomora in Svetovna zdravstvena organizacija še bolj aktivno naslavljata javnost k preprečevanju samomora po vsem svetu ter s tem vzbujata upanje s ciljem odvrniti čim več ljudi od samomora. V sklopu akcije Prekolesarimo svet, v kateri sodelujejo udeleženci z vseh celin so prekolesarjeni kilometri simbol povezanosti sveta v prizadevanju preprečevati samomore.
S skupnimi akcijami kot je ta in z odprtimi očmi za dogajanje okoli nas bomo zagotovo pripomogli k boljšemu jutri za vse. Zato, stopimo skupaj, ne zatiskajmo si oči in spregovorimo, ko je to potrebno!
Tina Fajs
