S tem naslovom je bil na današnji dan pred 30 leti objavljen članek v Novem tedniku Vabljeni k branju:
V mestu Šentjur ter okolici se že dolgo pritožujejo zaradi slabega zraka. Kraj spada med najbolj onesnažene v državi, največ plinov pa naj bi prihajalo iz celjske smeri. Večjega onesnaževalca imajo tudi v mestu samem – v tovarni Alpos.
Iz tovarniške lakirnice namreč prihajajo previsoke koli čine škodljivih dimnih plinov. Občinska sanitarna inšpekcija je že izdala odločbo, da morajo v tovarni sedanje stanje od praviti do konca leta. Ta rok je že daljši, kot je bil sprva določen, saj je imela tovarna nekaj težav pri pridobivanju kredita Svetovne banke.
Sedaj imajo za postopek lakiranja le improvizirano peč na prostem, v kratkem pa bodo vpeljali sodobno belgijsko tehnologijo, kakršno jo imajo tudi v novomeškem Revozu. Tehnologija je preizkušena, prečiščevanje pa nameravajo povečati še z dodatno opremo. Gorljive sestavine barve bodo pri 450 stopinjah najprej uplinili, v naslednjih dveh stopnjah pa naj bi povsem zgorele. V prvi stopnji naj bi izgorevanje potekalo pri približno 650 stopinjah, v drugi stopnji pa pri temperaturi 950 stopinj. Nato nameravajo nekoliko ohlajene dimne pline ohladiti ter filtrirati, odprašiti. Na ta način bo v šentjurskem zraku ostalo le še izredno malo (Alposovih) plinov, precej pod dovoljeno mejo, je povedal namestnik glavnega direktorja mag. Marjan Krempuš.
Tovarna Alpos je postavila novo stavbo, sedaj urejajo še njeno zunanjost. Potrebna oprema je že v tovarni, montirati jo nameravajo v drugi polovici novembra. V tem mesecu bodo priključili tudi plinovod, vodovod, električno napeljavo ter poštne priključke. Napovedujejo, da bodo decembra postavljene naprave preizkusili, sledil bo tehnični prevzem, januarja pa bo steklo poskusno obratovanje. Vrednost naložbe v razlakiranje obešal znaša približno dva milijona DEM. Za tehnološko opremo so pridobili kredit Svetovne banke, gradbena ter še nekatera druga dela so financirana s pomočjo denarja ministrstva za okolje in prostor, preostanek pa večinoma z lastnimi viri.
Brane Jeranko, Novi tednik, 3. 11. 1994
*cena časopisa: 150 tolarjev
