Včeraj je bil mednarodni dan boja proti revščini, in izhajajoč iz primerjav na ravni EU nam gre v Sloveniji v boju proti tej nadlogi razmeroma dobro. Zadnje čase pa vendarle slabše, kot nam je šlo pred leti.
Kljub temu pa je v EU lani zgolj pet držav, kjer je bila stopnja tveganja revščine nižja od slovenske, stopnja dolgotrajnega tveganja revščine pa je bila nižja v šestih članicah.
Stopnja tveganja revščine je bila lani 12,7-odstotna in se je v primerjavi z letom prej zvišala za 0,6 odstotne točke. Z dohodkom, nižjim od praga tveganja revščine, je živelo približno 264.000 oseb oz. 13.000 več kot v 2022.
V Savinjski statistični regiji, kamor sodijo tudi občine Kozjanskega in Obsotelja, je stopnja tveganja revščine nadpovprečno visoka. Žal podatki za posamično občino niso na voljo.
Stopnja tveganja revščine na ravni države je bila najnižja je leta 2009 (11,3 %) in najvišja v letih po veliki gospodarsko-finančni krizi 2013 in 2014 (14,5 %).
Lani je za enočlansko gospodinjstvo prag tveganja revščine znašal 903 € dohodka mesečno.
Kot rečeno, je na ravni države lani pod pragom tveganja revščine živelo 12,7 % prebivalstva Slovenije. Ta odstotek pa je v Savinjski regiji neprimerno višji. Dosega namreč 16,8 %.
Za občinsko raven pa je na voljo podatek o povprečnih mesečnih bruto plačah za leto 2023. Kot lahko pogledate na spodnjem zemljevidu, se je ta v občinah KiO gibala med 1722 € (Kozje) in 2066 (Šmarje pri Jelšah).
Kakovost življenja nižja od povprečja
Čeprav smo pred meseci na podlagi ankete ugotavljali, da so Kozjanci in Obsoteljčani s kakovostjo svojega življenja bolj zadovoljni kot ne (v povprečju tudi precej bolj od denimo Celjanov), pa raziskave po različnih kazalnikih kažejo, da je kakovost življenja na Kozjansko-Obsoteljskem podpovprečna tako na slovenski kot evropski ravni.
V raziskavi teritorialna kakovost življenja v Sloveniji iz leta 2023 so zbrali štiriinosemdeset kazalnikov, na podlagi katerih so preračunali kakovost življenja za vse teritorialne ravni. Glavne skupine dejavnikov so bile materialne razmere, osebni dejavniki, socio-ekonomski dejavniki, okoljski dejavniki ter zdravje, gmotni položaj in varnost. Na zemljevidu občin so kakovost življenja označili z barvno paleto, pri čemer je vrednost 0 (modra) najnižja in vrednost 1 (rdeča) kakovost življenja.
Kot je razvidno iz spodnjega zemljevida, je kakovost življenja v povprečju višja v zahodni Sloveniji. Med občinami Kozjanskega in Obsotelja pa je, morda presenetljivo, nekoliko višja v občini Kozje in Bistrica ob Sotli, kot v ostalih občinah.
