Pred dnevi smo poročali, da bo odločitev Občine Rogatec, da Dravskim elektrarnam omogoči postavitev vetrne elektrarne s petimi vetrnicami na grebenu Maclja, zelo dobičkonosna: s strani države bodo prejeli enkratno spodbudo v višini 3,6 milijona evrov ter nato še vsakoletno nadomestilo med 130 in 180 tisoč evri.
Priložnosti, da obogatijo občinske proračune, pa nočejo zamuditi tudi župani ostalih kozjansko-obsoteljskih občin. Zato so na četrtkovem skupnem sestanku z vodstvom Dravskih elektrarn podpisali pogodbo o postavitvi vetrnih elektrarn na višjih gričih v njihovih občinah.
Leta 2026 bodo Dravske elektrarne tako začele graditi vetrnice na Sv. Roku nad Šmarjem in na Tinskem, pa na Rudnici v občini Podčetrtek, Na Svetih Gorah v Bistrici ob Sotli, na Žusmu v občini Šentjur, in na Vetrniku v občini Kozje.
Edini, ki pri tem nočejo sodelovati, so v Občini Rogaška Slatina, kjer s tovrstnimi visokimi gradnjami nočejo kaziti turistične podobe mesta.
Vlada Roberta Goloba je pred tedni sprejela Uredbo o enkratnem nadomestilu občini za spodbujanje uvajanja vetrnih proizvodnih naprav, ki jo je pripravilo ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. Ta predvideva 200.000 EUR spodbude na 1 megavat (MW) inštalirane moči proizvodne naprave, ki jo bo država nakazala občinam, ki bodo dodelile postavitev vetrne elektrarne na svojem ozemlju. Slovenija namreč pri pridobivanju energije iz vetra močno zaostaja za evropskim povprečjem – to znaša 20 odstotkov, pri nas pa jo pridobimo le 0,06 odstotka.
“Veter je čista, zelena energija, in ker smo trajnostna, okolju prijazna občina, je jasno, da postavitev vetrnih elektrarn na Rudnici podpiramo,” je za Kozjansko.info povedal Peter Misja. Obljubil je, da bodo postavljene tako, da jih turisti iz Podčetrtka in Olimja ne bodo videli, temveč bodo vidne zgolj nabiralcem gob na Rudnici ter občanom sosednjih občin, kar pa Misje ne skrbi preveč. Prav tako je za naš medij zatrdil, da državno nadomestilo tu ni glavna motivacija, temveč “usmerjenost Podčetrtka v trajnostno zeleno prihodnost”.
“Bolje vetrnice, kot pa da celoten Žusem zradiramo za kamnolom,” je jasen župan občine Šentjur, Marko Diaci, ki je obenem zatrdil, da težav s ptiči ne bo. Da od Vetrnika tako ni druge koristi, kot da tam postavijo elektrarno, meni tudi županja Kozjega, Milenca Krajnc: “že ime “Vetrnik” pove, da je to idealno mesto za vetrne elektrarne. Stavila bi, da bomo ravno mi na Kozjansko-Obsoteljskem ustvarili največ brezogljične energije, s čemer bomo postali najbolj trajnostno naravnana občina,” je samozavestna.
Romarji pod vetrnico
Še največ preglavic s postavitvijo vetrnih elektrarn se obeta županu občine Šmarje pri Jelšah, Matiji Čakšu, saj Šmarčani vetrnicam na Tinskem, sploh pa na sv. Roku nad Šmarjem nasprotujejo. “Mi se trudimo razvijati romarski turizem, zdaj nam bo pa župan 100 metrov od cerkve postavil vetrno elektrarno. Tako to ne gre,” je jasen direktor zavoda za turizem Gregor Krajnc.
A Čakš mu odgovarja, da je vsako vlaganje v šmarski turizem jalovo: “občina že desetletja vlaga na deset tisoče evrov v zidove, od starih cerkva, kalvarije, pa muzej baroka in zdaj Jelšingrad, in kaj imamo od tega? En sam velik strošek. Vetrne elektrarne pa bodo prinesle konkreten denar, ki se šteje v milijonih. S tem bomo lahko preplastili vse lokalne ceste v občini!”.
Edini, ki ideji o postavitvi vetrnic v njihovi občini niso naklonjeni, so v Rogaški Slatini. Tamkajšnji župan Branko Kidrič namreč pravi, da bo njim podobne dohodke, kot jih bi dobili od vetrnic na Boču, prinesel stolp Kristal, ki bo po njegovem prepričanju za Blejskim otokom postal drugi turistični hit v Sloveniji. “Zato ne potrebujemo visokih skulptur, ki bi kazile podobo našega prelepega zdraviliškega kraja,” je jasen Kidrič.
Če pa se s turizmom vendarle ne bi izšlo, pa so tu še igre na srečo. “Kot veste, smo Slatinčani strastni igralci Lota in športnih stav, kar se nam je enkrat že obrestovalo. In ni vrag, da se ne bi še kdaj.”
Kakorkoli, čeprav župani, eni bolj, drugi manj odkrito, priznavajo, da je državno nadomestilo, ki ga je obljubila Golobova vlada, pomemben dejavnik pri odločitvi za vetrne elektrarne, pa je po njihovih besedah glavno vodilo vendarle usmeritev v zeleni trajnostni prehod po taktih, kot jih narekuje Evropska unija. Na pregovorno zaostalem Kozjansko-Obsoteljskem namreč nočejo zamuditi ekološke revolucije, ki bo Evropo in Slovenijo popeljala v lepšo, čistejšo, trajnostno, zeleno in brezogljično prihodnost.
P. A.
