Šmarčani veljajo za kulturno razgledane ljudi, vzrok ali pa posledica česa je bogata kulturna tradicija kraja ter nenazadnje sloves šmarske knjižnice in kulturnega doma, ki sega preko celjskega, kaj šele zgolj kozjansko-obsoteljskega območja.
Zapisnik ustanovitve narodne čitalnice v Šmarju so v šmarski knjižnici pridobili konec osemdesetih let prejšnjega stoletja, kar je bilo za razvoj knjižnice v času, ko so ga našli, izjemnega pomena in šmarskem knjižničarju dalo velik zagon, je za Kozjansko.info povedal takratni direktor knjižnice Jožef Čakš.
Korenine čitalništva v Šmarju segajo globoko v 19. stoletje. Ravno na včerajšnji dan pred 140 leti so svobodomiselni, izobraženi in narodno zavedni Šmarčani ustanovili Narodno čitalnico v Šmarju pri Jelšah. S tem dnem je v Šmarju tudi institucionalno zaživelo kulturno življenje.
Kot priča dokument, ki so ga v šmarski knjižnici pridobili leta 1989, so dobrih sto let pred tem 16. decembra 1883, na ustanovnem zboru čitalnice zavedni Šmarčani in izvolili odbor s predsednikom Francem Skazo, podpredsednikom dekanom Maritnom Ivancem, knjižničarjem Slavkom Flisem, blagajnikom Janezom Lešnikom, tajnikom Antonom Aškercem, prvim odbornikom Janezom Anderluhom in drugim odbornikom Gašparjem Senico.
“Ta dokument je bil izjemno pomemben za razvoj knjižničarstva, kulture in narodne zavesti med Šmarčani tako v obdobju, katerega pisna priča je, kot v času, ko smo ga uspeli pridobiti. Pri našem delu nam je dal velik zagon in širšo veljavo v slovenskem prostoru; čitalnice na Slovenskem pred 140 ali 150 leti so sicer bile prisotne, a ne ravno pogoste. Štejem si v veliko čast, da smo takrat odkrili in obelodanili ta zapisnik in da je tako močan pričevalec o bogati kulturni zgodovini našega kraja.”
V okviru čitalnice so prebivalci šmarskega trga in okolice z raznovrstnim kulturnim programom širili slovensko kulturno in narodno zavest. V Šmarju je zaživela “čitalniška beseda” ob recitacijah, govorih in debatah o domačih in tujih političnih dogodkih. Večje prireditve, koncerti in gledališke igre pa so se odvijali v gostilniški dvorani pri Jagodiču.
V nekaj letih je šmarska čitalnica s svojim delovanjem dosegla največje čitalnice v deželi. Čitalniško gibanje se je med Šmarčani zelo priljubilo, saj je imela čitalnica prvo leto delovanja več kot sto članov.
Med letoma 1887 in 1891 je čitalništvo v Šmarju nekoliko zamrlo, saj je bil za župana izvoljen nemško usmerjeni kandidat. Nenehni spori med slovenskim in nemškim prebivalstvom pa domači, slovenski čitalniški aktivnosti niso škodili samo v Šmarju, temveč širše po Slovenskem. A leta 1891, ko je župan postal odvetnik, domoljub in narodni buditelj Franc Jurtel, je šmarska čitalnica ponovno zaživela.
Narodna čitalnica v Šmarju je v takšni obliki delovala vse do leta 1931, ko je knjižnico z 290 knjigami podarila ljudski šoli pod pogojem, da se knjižnica naprej upravlja kot javna šolska ustanova.
Ob jubileju spominski dogodek v šmarski knjižnici
140 let čitalniške dejavnosti v kraju bodo v Knjižnici Šmarje pri Jelšah svečano proslavili v torek, 19. decembra 2023, ob pogovoru z zgodovinarjem prof. ddr. Igorjem Grdino, ob recitalu Aškerčevih pesmi v interpretaciji igralca Aljoše Kovačiča in ob narodni glasbi na citrah v izvedbi glasbenice Barbare Kobula.
Jubilej bodo obeležili tudi z otvoritvijo domoznanske razstave Od narodne čitalnice do splošne knjižnice in izdajo razstavnega kataloga.
