Pretekla neurja so v naših krajih povzročila ogromno škode. Poleg orkanskega vetra in močnega dežja je padala tudi toča, ki je ponekod popolnoma uničila pridelek.
Kako se s tem spopadajo, smo povprašali vinogradnike in kmete iz najbolj prizadetih krajev na našem območju.
Kot so nam povedali vinogradniki, so mnogi vinogradi v celoti uničeni, kar za tiste, ki se preživljajo s pridelavo vin, pomeni ogromen izpad dogodka. Nekateri imajo svoje vinograde zaščitene s protitočno mrežo, ki je uspela vsaj delno ublažiti posledice. Kot nam je povedal Marko Mramor iz Vina Mramor, ki obdelujejo okoli 7 hektarov vinogradov v Bučah in okolici, so imeli ponekod v celoti uničen pridelek: “Na žalost nam je uničilo kompletno listno steno, ni niti enega nepoškodovanega lista, sploh ni listov na vinski trti na določenih vinogradih. Na domači legi, kjer imamo dobre tri hektare vinogradov, pa nam je uspelo zaradi protitočne mreže ohraniti nekje od 70 do 80 odstotkov zdravega pridelka.” Podobno je tudi v vinogradih, ki jih upravljata Domačija Štraus in Vina Jug, povsod namreč beležijo ogromno škode.
To pa niso nove težave vinogradnikov, saj jim je toča preglavice povzročala že lani, z leti pa postaja vse bolj pogosta. Kot so nam povedali, je zelo težko, da bi trte ostale zdrave in si kmalu opomogle po dveh zaporednih letih poškodb zaradi toče. Ob tem pojasnjujejo, da bo posledice moč čutiti še več prihodnjih let. Na Domačiji Štraus, kjer obdelujejo okoli 20.000 trt, so dodali naslednje: “Toča nas je prizadela že drugo leto zapored, tako da dva vinograda, tista starejša, ne vem če bota sploh več za obdelovat. Jih bomo verjetno posekali, saj je les preveč poškodovan.”
Pri vprašanju, če si obetajo kakšno državno pomoč, si te vinogradniki niso upali napovedati. Vsi so povedali, da iz izkušenj državne pomoči ne pričakujejo, saj so jo po njihovih besedah tudi lani obljubljali, pa ta ni prišla. Nekaj bodo sicer vrnile zavarovalnice, vendar na Vina Jug, kjer obdelujejo slabe tri hektare vinogradov, pojasnjujejo, da to ni dovolj: “Problem je tudi, da ostaneš brez kupcev, ker se prestavijo. Od zavarovalnice dobiš plačano uničeno grozdje, ki še zdaleč ne pokrije vsega prihodka, ki ga bi dobili od prodaje vina.”
Marko Mramor dodaja, da si v prihodnosti želi, da bi se preventivno ustvarili kakšni razpisi in subvencije za nakupe in montaže protitočnih mrež, da bo lažje obvarovati pridelek, saj se bo s točo potrebno naučiti živeti.
Ne le vinogradnikom, toča preglavice povzročala tudi kmetom
Pogovarjali pa smo se tudi s kmetom iz okolice Kozjega, ki mu je toča prav tako poškodovala pridelek. Na kmetiji sicer vzreja govedo, prašiče in ovce, ukvarja se s poljedelstvom, doma pa imajo registrirano tudi pridelavo mesa. Kot nam je povedal, mu je toča uničila okoli 60 odstotkov žita. Ob tem je dodal: “To za nas pomeni, da bomo morali dokupovati pšenico. Letina je že tako ali tako slaba, tako da kar se glede žita tiče, bo treba dokupit. To za nas pomeni še več stroškov, katerih je že tako ali tako veliko.”
Na kmetiji so imeli žito zavarovano, tako da si obetajo pomoči zavarovalnice. Toča jim zadnja leta povzroča veliko problemov, ki ob splošnem višanju stroškov kmetovanje še otežuje.
