Prosta delovna mesta Klikni tukaj za aktualne zaposlitvene oglase

Posledice majskega deževja na našem območju: plazovi poškodovali hiše, škoda v vrednosti treh milijonov evrov


Obilno majsko deževje je na našem območju pustilo mnogo posledic. Kolikšna je bila škoda, smo povprašali pristojne na osmih občinah Kozjanskega in Obsotelja.

Dež je v prejšnjem mesecu na širšem območju mnogim povzročal preglavice, gasilska društva so imela polne roke dela, plazovi pa so uničili tudi mnogo cest in poškodovali objekte. Sedaj vse vpletene čakajo sanacije, ki pa ne bodo poceni. Koliko denarja bodo stala dela zaradi posledic deževja po Kozjanskem in Obsotelju, preverite v nadaljevanju.

Na območju občine Rogatec je majsko deževje povzročilo sprožitev številnih plazov na cestah in kmetijskih površinah, nekateri izmed teh pa so ogrožali tudi objekte. Pristojni so kar se da hitro zagotovili ponovno prevoznost občinskih cest, razen na cesti Zg. Log – Žahenberc, kjer je bilo zaradi razsežnosti plazu potrebno cesto do nadaljnjega zapreti. Kljub plazovom v bližini hiš, pa ni bilo potrebno odrediti nobene izselitve. Za izvedbo intervencijskih ukrepov so na občini že porabili porabili okoli 25.000 evrov, ocenjujejo pa, da bo za nadaljnje sanacije potrebnih še več kot pol milijona evrov.

Posledice na območju občine Rogatec; vir foto: Občina Rogatec

Na območju občine Kozje je v mesecu maju padla večja količina dežja. Močno deževje je povzročilo precej nevšečnosti. Voda je zdirala makadamska cestišča in bankine, plazenje zemljine je poškodovalo marsikatero cestišče, zemeljski plazovi pa so ogrozili dva stanovanjska objekta in poškodovali precej kmetijskih površin.

O višini nastale škode še na občini ne morajo govoriti, saj se ocena škode še popisuje. Posledično tudi še niso sanirane vse nastale škode. Po prvih podatkih ocenjujejo, da je nastala škoda na območju občine presegla milijon evrov. Vsekakor pričakujejo pomoč države pri odpravi posledic. Ob tej priložnosti pa na občini pozivajo vse občane, ki so utrpeli kakšne posledice v času deževja, da škodo prijavijo. Popis škode bodo izvajali do vključno 16. junija. Navodilo za ocenjevanje je objavljeno na spletni strani občine.

Nastala škoda v občini Kozje; vir foto: Občina Kozje

Iz občine Šentjur so nam odgovorili, da je bila v maju zaradi deževja škoda zabeležena na cestni infrastrukturi, prišlo je do udorov in plazov na kmetijskih površinah in v bližini stanovanjskih objektov, škoda pa je zaradi udorov brežin nastala tudi ob vodotokih. Poškodovane občinske ceste so bile ustrezno zavarovane, prav tako pa je bila zagotovljena osnovna prevoznost. S sanacijo še niso pričeli, saj je potrebno izdelati ustrezno dokumentacijo in izbrati izvajalca del, za že opravljena sanacijska dela pa je strošek ocenjen na nekaj deset tisoč evrov.

Prva ocena celotne škode znaša 400.000 evrov, ta pa še ni dokončna. Posledice so bile velikega obsega, zato je bila razglašena tudi naravna nesreča in popis škode. Na občini verjamejo, da bo država priskočila na pomoč pri sanaciji najbolj zahtevnih plazov. Vso nastalo škodo zaradi majskega deževja pa je vsem prebivalcem šentjurske občine mogoče prijaviti še do 14. junija, več o tem preberite tukaj.

Škoda na območju občine Šentjur; vir foto: Občina Šentjur

Ogromno škodo je deževje povzročilo tudi v občini Podčetrtek. Kot nam je pojasnil tamkajšnji župan Peter Misja, je škoda nastala predvsem na občinski infrastrukturi. Sprožili so se štirje obsežni plazovi, kateri so že bili vsaj delno urejeni, da so ceste prevozne. Poleg tega so imeli poškodbe tudi mnogi domačini, predvsem na območju Pristave pri Lesičnem, kjer so razpokani in drugače uničeni štirje stanovanjski objekti. Ob tem je župan izrazil slabo voljo, da se je država ob posledicah močnega deževja osredotočala samo na severovzhodni del, naše območje pa so kljub veliki škodi spregledali.

V osnovno sanacijo, v okviru katere so očistili in pripravili občinske poti, so na občini že vložili 20 tisoč evrov. Župan je še dodal: “Tiste osnovne stvari bomo mi takoj uredili, nadaljevanje pa je tako vedno par let. Tu so projektne dokumentacije potem pa vse ostalo.” Kot ocenjuje Misja, bo občino škoda samo na občinski infrastrukturi stala najmanj pol milijona evrov. V to pa niso vključeni kmetijski plazovi, kjer občina me more razen evidentiranja nič storiti, vseeno pa uničijo ogromno kmetijskih površin.

Izlivanje reke Sotle; vir foto: Občina Rogaška Slatina

Ogromno škodo je deževje povzročilo tudi v občini Rogaška Slatina. Izstopala je sprožitev zemeljskih plazov, izlivanje vodotokov in hudournikov, odnašanje bankin in onesnaženje cest. Nekaj plazov se je sprožilo na kmetijskih površinah, nekaj pa v neposredni bližini javne infrastrukture. Dva od teh delno ogrožata stanovanjska objekta, več plazov, ki so se sprožili v bližini cest pa so že sanirali tako, da so ceste normalno prevozne in varne. Za izvedbo najnujnejše sanacije plazu se pridobiva projektna dokumentacija, dodatna škoda pa je zaradi izlivanja vodotokov nastala tudi na kmetijskih površinah.

Škoda je bila delno že sanirana zaradi zagotavljanja normalne prevoznosti cest, ostale sanacije, za katere je potrebno pridobiti druga mnenja, pa so še v teku. Ocenjen strošek najnujnejših sanacij znaša 80.000 evrov, celotna škoda zaradi majskega deževja pa je ocenjena na 340.000 evrov. Na občini vsekakor računajo na pomoč države pri sanaciji večjih plazov, ki ogrožajo stanovanjske objekte in javno infrastrukturo.

Plaz ob zidanici v Gabrovcu pri Kostrivnici; vir foto: Občina Rogaška Slatina
Posledice deževja tudi na območju občin Bistrica ob Sotli in Šmarje pri Jelšah
Poškodbe na objektu na območju občine Bistrica ob Sotli; vir foto: Občina Bistrica ob Sotli

Razsežne posledice je preteklo deževje prineslo tudi v občini Bistrica ob Sotli, kjer je dolgotrajen dež povzročil dodatne posede ali premike na že obstoječih plaziščih, prav tako pa odprl nove. Škoda je nastala na občinskih cestah, ogrožene pa so tudi stavbe. Pri enem plazu je prišlo celo do premika naseljene hiše, plaz pa ponovno ogroža že saniran objekt spodaj.

Na občini izvajajo preglede in popise, naročili so geomehanske preglede in po potrebi še vrtine za načrtovanje sanacij, ob tem pa že popravljajo ceste, kjer je to možno. Dodali so še, da skupno vrednost škode ocenjujejo na nekaj sto tisoč evrov.

Posledice, ki jih je pustilo močno deževje na območju občine Bistrica ob Sotli; vir foto: Občina Bistrica ob Sotli

Tudi na območju občine Šmarje pri Jelšah so po močnem deževju s poplavami in plazovi zabeležili večjo škodo. Prvo močnejše deževje je nastopilo med 6. in 7. majem. V tem času je bilo poškodovanih več lokalnih cest, bankin in opornih zidov ob lokalnih cestah, v Lembergu pa je voda spodjedla cestišče. Sprožili so se trije plazovi, ki ogrožajo stanovanjske objekte, ti se nahajajo v Platinovcu, Kristan vrhu in v Šmarju pri Jelšah. Še eden plaz v Brecljevem ogroža gospodarski objekt. Nastalo škodo so začasno sanirali, tako da so ceste prevozne, zemljine na plazovih pa so zaščitili, da ne nastaja dodatna škoda. Po prvih ocenah je deževje v teh dveh dneh povzročilo za 39.500 evrov škode.

Poplavljena cesta v Lembergu; vir foto: Občina Šmarje pri Jelšah

V obdobju med 14. in 16. majem je prišlo še eno močnejše deževje, takrat pa se je sprožil večji plaz na lokalni cesti Sladka Gora – Pečica, kjer je prišlo do večjih usadov asfaltnega cestišča. Več manjših plazov se je pojavilo tudi na lokalni cesti od podružnične šole Sv. Štefan proti Čoklcu v Grobelcah. Okoli sto metrov ceste Sladka Gora – Pečica je trenutno v makadamski izvedbi. Ta je prevozna, bo pa potrebna temeljitejša sanacija. Nastalo škodo so na občini ocenili na 11.500 evrov. Ob tem si za posledice obeh deževij obetajo pomoč pristojnih služb tudi pri zagotovitvi denarja za celovito sanacijo.

Posledice deževja na območju občine Šmarje pri Jelšah; vir foto: Občina Šmarje pri Jelšah

Na občini Dobje so nam pojasnili, da kljub močnemu dežju večje škode ni bilo zaznati.

Kot je iz podatkov razvidno, je škoda na našem območju ogromna. Vsota vseh zneskov sredstev, ki jih bodo za sanacije prispevali samo v sedmih občinah Kozjanskega in Obsotelja, se giblje okoli treh milijonov evrov.