Na današnji dan se je leta 1812 na Roginski Gorci rodil Josip Drobnič, duhovnik, gledališko-prosvetni organizator, publicist in prevajalec. Umrl je 5. avgusta 1861 v Gradcu
Rodil se je v bližini Podčetrtka očetu Valentinu in materi Elizabeti, roj. Mestinšek. Številčna družina se je kasneje preselila v Sodno vas. Gimnazijo je zaključil v Celju, licej v Gradcu in nato bogoslovje v Celovcu. Kot duhovnik je služboval po raznih krajih, leta 1849 pa je dobil mesto pomožnega učitelja na celjski gimnaziji.
Že kot dijak se je zanimal za kulturne probleme Slovencev, se navduševal za ilirizem, slovarsko delo, zbiranje narodnih pesmi in sodeloval z duhovnim vodjem ilirizma Stankom Vrazom.
V času svojega dela v Celju se je močno angažiral v kulturnem in družabnem utripu mesta. Ustanovil je gimnazijski pevski zbor ter januarja 1851 sodeloval pri ustanovitvi prve čitalnice v mestu, ki pa je še istega leta prenehala obstajati. Vodil je tudi gledališke predstave, za katere je praviloma sam prevajal in prirejal besedila. Tako je postavil temelj slovenskemu gledališču v Celju.
Za slovensko slovstvo v tem času je veliko pomenil, saj je leta 1850 v Celju ustanovil Slovensko čbelo – prvi leposlovno-pripovedni list v slovenskem jeziku. V listu je z ilirskimi teksti sodeloval tudi Stanko Vraz.
Njegovo gledališko delo so kritizirali tako njegovi šolski kot cerkveni predstojniki. Zlasti pronemško usmerjeni predstojniki so mu očitali, da mladino odvrača od šolskega dela, cerkvenim predstojnikom pa njegov lik duhovnika ni bil združljiv z likom igralca.
Zaradi šibkega zdravja se je kmalu odpovedal posvetni službi in se zopet posvetil opravljanju duhovniškega poklica. Delu z mladino pa se le ni odpovedal; že leta 1852 ga najdemo kot učitelja v Trstu, od leta 1857 pa je na gimnaziji v Gradcu vse do svoje smrti poučeval slovenščino.
Po odhodu iz Celja se je v večji meri posvetil slovarskemu delu; izdal je Slovensko – nemško- italijanski in Italijansko – nemško – slovenski slovar, sodeloval pri Slomškovih Drobtinicah, pri Novicah, Einspielerjevem Slovenskem prijatelju itd.
Za njegove zasluge – zlasti za celjsko gledališče – so mu leta 1954 v celjskem gledališču postavili spomenik.
vir: Kamra.si
