Tržni inšpektorji so zaradi motenj na trgu pri dobavi lesnih goriv (drva, sekanci, peleti) in informacij, da se lesna goriva nahajajo v skladiščih in jih trgovci zaradi špekulativnih namenov ne sprostijo v promet, opravil nadzore razpoložljivosti lesnih goriv v logističnih centrih, pri trgovcih na drobno, proizvajalcih, skladiščih in veleprodajalcih.
Poostreni nadzor je Tržni inšpektorat opravljal v času od 12. do 17. septembra 2022, ko je preverjal stanje glede zalog lesnih energentov v skladiščih logističnih podjetij, večjih trgovcih na drobno in slovenskih proizvajalcih po Sloveniji.
Kot je ob tem pojasnila glavna tržna inšpektorica mag. Andreja But, “Vsako zadrževanje izdelkov v skladišču še ne pomeni kršitve. Če prodajalec izdelka ne oglašuje in ga hkrati zadržuje v skladišču in ta izdelek ni predmet regulacije cen vlade, ne gre za kršitev in tržni inšpektor nima pristojnosti ukrepanja.”
V skladu z Zakonom o varstvu potrošnikov se namreč kot zavajajoča poslovna praksa šteje tista, ki vsebuje napačne informacije in je torej neresnična glede obstoja ali narave izdelka in glede glavnih značilnosti izdelka, kamor spada tudi razpoložljivost izdelka, ki lahko potrošnika napelje k nakupu pod manj ugodnimi pogoji. Prav tako se zavajajoče šteje oglaševanje, ki z zavajajočo vsebino vpliva na ekonomsko obnašanje podjetij in škoduje konkurenci. V okviru navedenega so inšpektorji preverjali logistična skladišča, trgovce na drobno, proizvajalce ter skladišča in veleprodajalce.
V logističnih skladiščih so tržni inšpektorji opravili šest inšpekcijskih pregledov pri zavezancih, ki so imeli na skladišču lesna goriva ter 29 poizvedb pri različnih logističnih podjetjih, ki se ukvarjajo s skladiščenjem blaga. Ugotovili so, da nobeno od nadzorovanih podjetij ne zadržuje blaga v skladiščih iz špekulativnih razlogov. Pomankanje je po navedbah inšpektorata posledica močno povečanega povpraševanja in omejitve izvoza energentov s strani držav, v katerih imajo slovenski trgovci dobavitelje, kot so denimo Bosna in Hercegovina, Srbija ter Madžarska. Poleg tega se trgovci, zaradi velike potrebe po peletih v Italiji, Avstriji in Nemčiji, usmerjajo na tuje trge, kjer dosegajo višje cene.
Tržni inšpektorji so opravili tudi osem inšpekcijskih pregledov pri večjih trgovcih na drobno v Sloveniji, ki imajo v prodajnem asortimanu tudi lesna goriva – torej pelete, drva ali brikete. Nadzor je pokazal, da imajo vsi prodajalci v prodaji pelete, pakirane v vreče po 15 kg, zaloga pelet v prodajalnah pa je od nekaj vreč do 60 ton. Peleti so dobavljeni iz Slovenije, BIH, Hrvaške, Avstrije in Nemčije. Nekateri trgovci omejujejo nakup na eno paleto (to je približno ena tona) oziroma na tri palete na gospodinjstvo. Prodaja je bila v zadnjem mesecu slaba, pri nekaterih prodajalcih v primerjavi z enakim obdobjem lani pa celo nižja. V samih prodajalnah odprtih naročil ni, oglasna sporočila so skladna z obstoječim stanjem in v nobenem primeru niso zavajajoča. Zaradi povišanja cen zaenkrat ne zaznavajo povečanega povpraševanja, nobeden od zavezancev pa nima odprtih naročil za drva in brikete, so ugotovili inšpektorji.
Preglede je Tržni inšpektorat opravil tudi pri štirih proizvajalcih peletov. Ugotovili so, da se vse zaloge sproti prodajo, večinoma znanim kupcem (trgovcem in velikim podjetjem), na skladiščih pa so le dnevne zaloge, ki čakajo na odpremo. Kupci so iz Slovenije, Italije in Avstrije, odprtih naročil imajo za nekaj mesecev naprej, končni potrošniki, ki jim prodajajo pelete, pa so stalne stranke, navajajo.
Nadzor so inšpektorji izvedli še v skladišču večjega trgovca, ki skladišči lesne energente za svoje prodajalne, in ugotovili, da drva uvaža iz Hrvaške, pelete pa dobavlja od slovenskih proizvajalcev. Nadzor skladišča večjega veletrgovca pa je pokazal, da ima zaenkrat na zalogi dovolj peletov. Dotični trgovec za pelete prejema povpraševanja iz Italije in Avstrije, kjer so pripravljeni plačati 30 % višjo ceno.
Časovna dinamika nakupa pelet v prejšnjih letih bistveno drugačna od letošnje
Inšpekcijski pregledi so tako predvsem osvetlili dejstvo, da je bila časovna dinamika nakupa pelet v prejšnjih letih bistveno drugačna od letošnje. »Povprečen potrošnik je v prejšnji sezoni kupil eno tono pelet avgusta, dve novembra, eno februarja, nato pa še eno, če je bila potreba po ogrevanju, še v aprilu. Skupaj torej štiri tone. Letos maja pa je povprečen potrošnik naročil takoj pet ton pelet, ki jih ni bilo na razpolago, ker so naročene količine bistveno presegle proizvodne kapacitete. Takšno povpraševanje je seveda predstavljalo velik pritisk na cene surovin,« je pojasnila mag. Andreja But.
foto: Tržni inšpektorat
