Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je predstavil podatke o zdravju v slovenskih občinah. Kazalniki zdravja so se na več področjih na ravni države izboljšali, na rezultatih nekaterih kazalnikov pa je že zaznan vpliv pandemije. Kljub temu mnogi zdravstveni kazalniki kažejo na izboljšanje zdravja Slovencev. V občinah Kozjanskega in Obsotelja
Spodaj predstavljamo podrobne podatke o tem, kakšno je zdravje ljudi v občinah z našega območja.
Prenovljena spletna aplikacija prinaša številne izboljšave in nove možnosti: lažjo in bolj napredno navigacijo, interaktivni prikaz podatkov, različne načine primerjav med občinami in po letih, izris časovnih trendov ter nove aktualne vsebine. ?✅
ℹ️ https://t.co/ucjPJwxws9— NIJZ (@NIJZ_pr) May 13, 2022
Rakava obolenja v občinah KiO
Raziskava kaže, da smo pri številu novo odkritih rakavih obolenj (obdobje 2014-2018) v vseh občinah pod slovenskim povprečjem.
Po vrstah raka je stanje naslednje (obdobje 2014-2018): pri na novo odkritih rakavih obolenjih debelega črevesa in danke so tri občine KiO nad slovenskim povprečjem, ki je 65 novih primerov na 100.000 prebivalcev. Največ te vrste raka je bilo v primerjalnem obdobju odkritega v Šmarju pri Jelšah, 80 primeri na 100.000 prebivalcev (predhodno obdobje 82). Nad slovenskim povprečjem sta še občini Šentjur s 74 primeri tovrstnega raka na 100.000 prebivalcev ter Kozje s 73 primeri.
Pri na novo odkritih primerih raka dojke sta nad slovenskim povprečjem, ki znaša 125 primerov raka dojk na 100.000 prebivalcev, le občini Šmarje pri Jelšah (132 - štiri manj kot obdobje pred tem) in Bistrica ob Sotli (224), ki je visoko nad slovenskim povprečjem in je glede na obdobje pred tem zabeležila kar 89 primerov na 100.000 prebivalcev več. Pri na novo odkritih primerih raka pljuč, je točno na slovenskim povprečjem, ki je 69 novih primerov na 100.000 prebivalcev, le občina Šmarje pri Jelšah (69), vse ostale občine so pod slovenskim povprečjem.
Zgodnje odkrivanje novih primerov raka je odvisno tudi od odzivnosti na presejalne programe, ki se v občinah KiO v zadnjih letih izboljšuje, a je v večini občin še vedno podpovprečen. Odzivnost v programu SVIT v letu 2020 (zgodnje odkrivanje raka debelega črevesa in danke) v občinah KiO (razen v občinah Dobje, 66,7 % in Šentjur 65,9 %) je do 10 % nižja od povprečne odzivnosti na ravni države (64,4 %). Najmanjša odzivnost je še vedno v občini Bistrica ob Sotli (54,5 %, a bolje od leta 2019, ko je bila 52,0 %), najbolj se slovenskemu povprečju (izvzemši Šentjur in Podčetrtek) približajo v občini Šmarje pri Jelšah (60,7 % odzivnost oz. 1 % manj kot leta 2019).
Pri odzivnosti v programih ZORA (zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb materničnega vratu) in DORA (zgodnje odkrivanje raka dojk) smo v letu 2020 v občinah KiO pretežno okoli oz. nad slovenskim povprečjem, ki je pri 69,5 % (Zora) in 76,7 % (Dora) odzivnosti. Najslabši odziv na Zora je v občini Dobje (65,1 %), na Dora pa v občini Bistrica ob Sotli 69,4 %.
Kot kažejo najaktualnejši podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), so imeli najvišje povprečno trajanje bolniške odsotnosti delovno aktivnega prebivalstva v občini Kozje (povprečno 24,2 dni¸oz. 2,8 dni več kot leto prej). Na drugi strani je z najmanj bolniškimi odsotnostmi občina Podčetrtek (povprečno 16,8 dni oz. 3,7 dni manj kot leto prej). Slovensko povprečje je 17,7 dni na delovno aktivnega prebivalca.
Umrljivost v občinah KiO
Splošna umrljivost (petletno povprečje v letih 2016 do vključno 2020) se je tokrat občutno zvišala v nekaterih občinahi, kar je posledica epidemije covida-19. Med redkimi izjemami z znižanjem števila umrlih na 100.000 prebivalcev je Bistrica ob Sotli, ki pa še vedno beleži številke krepko nad slovenskim povprečjem. Enako krepko nad povprečjem so vse ostale občine KiO. Slovensko povprečje je 909. Največji delež umrlih beležijo v občini Dobje, 1498 na 100.000 prebivalcev oz. 143 več kot po lanskih kazalcih. Najnižjo splošno umrljivost med občinami KiO beležijo v Šentjurju, 952 na 100.000 prebivalcev.
Umrljivost po vzrokih smrti (2016-2020): Zaradi bolezni srca in ožilja na območju KiO najpogosteje umirajo v občini Kozje (103 smrti na 100.000 prebivalcev, kar je občutno več kot v obdobju 2015-2019, ko je ko je zaradi tega vzroka umrlo 83 oseb). Slovensko povprečje je 71.
Zaradi raka na splošno najpogosteje umirajo v občini Bistrica ob Sotli (178 smrti na 100.000 prebivalcev, v obdobju 2015-2019 je bilo to povprečje 182), slovensko povprečje je 156.
Zaradi raka na pljučih najpogosteje umirajo v občini Kozje (48 smrti na 100.000 prebivalcev). Slovensko povprečje v tej kategoriji presega le še Šmarje pri Jelšah s 47 smrtmi zaradi pljučnega raka na 100.000 prebivalcev.
Samomorilnost je še vedno najvišja v občini Dobje (60 samomorov na 100.000 prebivalcev, kar je enako kot v obdobju 2015-2019), slovensko povprečje je 18.
V obzir pri vseh povprečjih je treba vzeti tudi število prebivalcev v posamezni občini. V občinah z zelo nizkim številom prebivalcev lahko namreč že en primer popolnoma spremeni statistično sliko.
Glavni poudarki po občinah KiO
Izstopajoči zdravstveni poudarki za občino Bistrica ob Sotli:
- Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je trajala povprečno 20,9 koledarskih dni na leto, v Sloveniji pa 18,0 dni.
- Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil blizu slovenskemu povprečju, za sladkorno bolezen pa nižji* od slovenskega povprečja.
- Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je bila 3,4 na 1000 prebivalcev, starih 35 do 74 let, v Sloveniji pa 2,1.
- Pri starejših prebivalcih občine je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka 9,8 na 1000, v Sloveniji pa 6,5.
- Delež uporabnikov pomoči na domu je bil višji od slovenskega povprečja.
- Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila 32 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 18.
- Telesni fitnes otrok je bil blizu slovenskemu povprečju.
- Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah je bila 1,3 na 1000 prebivalcev, v Sloveniji prav tako.
- Delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji je bil višji* od slovenskega povprečja.
- Odzivnost v Program Svit - presejanju za raka debelega črevesa in danke je bila 54,5 %, v Sloveniji pa 64,4 %.
- Presejanost v Programu Zora - presejanju za raka materničnega vratu je bila 72,9 %, v Sloveniji pa 69,5 %.
Izstopajoči zdravstveni poudarki za občino Dobje:
- Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je trajala povprečno 18,6 koledarskih dni na leto, v Sloveniji pa 18,0 dni.
- Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil višji od slovenskega povprečja, za sladkorno bolezen velja enako.
- Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je bila 0,3 na 1000 prebivalcev, starih 35 do 74 let, v Sloveniji pa 2,1. To je občina z najnižjo vrednostjo v Sloveniji.
- Pri starejših prebivalcih občine je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka 10,7 na 1000, v Sloveniji pa 6,5.
- Delež uporabnikov pomoči na domu je bil nižji* od slovenskega povprečja.
- Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila 60 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 18.
- Telesni fitnes otrok je bil blizu slovenskemu povprečju.
- Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah je bila 1,3 na 1000 prebivalcev, v Sloveniji prav tako.
- Delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji je bil višji* od slovenskega povprečja.
- Odzivnost v Program Svit - presejanju za raka debelega črevesa in danke je bila 66,7 %, v Sloveniji pa 64,4 %.
- Presejanost v Programu Zora - presejanju za raka materničnega vratu je bila 65,1 %, v Sloveniji pa 69,5 %.
Izstopajoči zdravstveni poudarki za občino Kozje:
- Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je trajala povprečno 24,2 koledarskih dni na leto, v Sloveniji pa 18,0 dni.
- Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil višji od slovenskega povprečja, za sladkorno bolezen pa blizu slovenskemu povprečju.
- Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je bila 2,0 na 1000 prebivalcev, starih 35 do 74 let, v Sloveniji pa 2,1.
- Pri starejših prebivalcih občine je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka 8,2 na 1000, v Sloveniji pa 6,5.
- Delež uporabnikov pomoči na domu je bil višji od slovenskega povprečja.
- Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila 17 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 18.
- Telesni fitnes otrok je bil višji od slovenskega povprečja.
- Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah je bila 1,3 na 1000 prebivalcev, v Sloveniji prav tako.
- Delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji je bil blizu slovenskemu povprečju.
- Odzivnost v Program Svit - presejanju za raka debelega črevesa in danke je bila 60,6 %, v Sloveniji pa 64,4 %.
- Presejanost v Programu Zora - presejanju za raka materničnega vratu je bila 70,0 %, v Sloveniji pa 69,5 %.
Izstopajoči zdravstveni poudarki za občino Podčetrtek:
- Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je trajala povprečno 16,8 koledarskih dni na leto, v Sloveniji pa 18,0 dni.
- Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil višji od slovenskega povprečja, za sladkorno bolezen pa blizu slovenskemu povprečju.
- Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je bila 2,9 na 1000 prebivalcev, starih 35 do 74 let, v Sloveniji pa 2,1.
- Pri starejših prebivalcih občine je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka 9,3 na 1000, v Sloveniji pa 6,5.
- Delež uporabnikov pomoči na domu je bil višji od slovenskega povprečja.
- Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila 38 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 18.
- Telesni fitnes otrok je bil blizu slovenskemu povprečju.
- Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah je bila 1,5 na 1000 prebivalcev, v Sloveniji pa 1,3.
- Delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji je bil blizu slovenskemu povprečju.
- Odzivnost v Program Svit - presejanju za raka debelega črevesa in danke je bila 60,4 %, v Sloveniji pa 64,4 %.
- Presejanost v Programu Zora - presejanju za raka materničnega vratu je bila 75,8 %, v Sloveniji pa 69,5 %.
Izstopajoči zdravstveni poudarki za občino Rogaška Slatina:
- Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je trajala povprečno 17,7 koledarskih dni na leto, v Sloveniji pa 18,0 dni.
- Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil višji od slovenskega povprečja, za sladkorno bolezen velja enako.
- Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je bila 2,1 na 1000 prebivalcev, starih 35 do 74 let, v Sloveniji prav tako.
- Pri starejših prebivalcih občine je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka 6,1 na 1000, v Sloveniji pa 6,5.
- Delež uporabnikov pomoči na domu je bil blizu slovenskemu povprečju.
- Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila 22 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 18.
- Telesni fitnes otrok je bil blizu slovenskemu povprečju.
- Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah je bila 1,3 na 1000 prebivalcev, v Sloveniji prav tako.
- Delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji je bil blizu slovenskemu povprečju.
- Odzivnost v Program Svit - presejanju za raka debelega črevesa in danke je bila 57,7 %, v Sloveniji pa 64,4 %.
- Presejanost v Programu Zora - presejanju za raka materničnega vratu je bila 73,0 %, v Sloveniji pa 69,5 %.
Izstopajoči zdravstveni poudarki za občino Rogatec:
- Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je trajala povprečno 21,9 koledarskih dni na leto, v Sloveniji pa 18,0 dni.
- Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil višji od slovenskega povprečja, za sladkorno bolezen velja enako.
- Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je bila 2,7 na 1000 prebivalcev, starih 35 do 74 let, v Sloveniji pa 2,1.
- Pri starejših prebivalcih občine je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka 9,4 na 1000, v Sloveniji pa 6,5.
- Delež uporabnikov pomoči na domu je bil višji od slovenskega povprečja.
- Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila 18 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji prav tako.
- Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah je bila 0,7 na 1000 prebivalcev, v Sloveniji pa 1,3.
- Delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji je bil višji* od slovenskega povprečja.
- Odzivnost v Program Svit - presejanju za raka debelega črevesa in danke je bila 59,6 %, v Sloveniji pa 64,4 %.
- Presejanost v Programu Zora - presejanju za raka materničnega vratu je bila 71,1 %, v Sloveniji pa 69,5 %.
Izstopajoči zdravstveni poudarki za občino Šentjur:
- Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je trajala povprečno 21,6 koledarskih dni na leto, v Sloveniji pa 18,0 dni.
- Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil višji od slovenskega povprečja, za sladkorno bolezen velja enako.
- Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je bila 2,0 na 1000 prebivalcev, starih 35 do 74 let, v Sloveniji pa 2,1.
- Pri starejših prebivalcih občine je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka 6,4 na 1000, v Sloveniji pa 6,5.
- Delež uporabnikov pomoči na domu je bil blizu slovenskemu povprečju.
- Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila 31 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 18.
- Telesni fitnes otrok je bil blizu slovenskemu povprečju.
- Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah je bila 1,2 na 1000 prebivalcev, v Sloveniji pa 1,3.
- Delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji je bil nižji od slovenskega povprečja.
- Odzivnost v Program Svit - presejanju za raka debelega črevesa in danke je bila 65,9 %, v Sloveniji pa 64,4 %.
- Presejanost v Programu Zora - presejanju za raka materničnega vratu je bila 69,5 %, v Sloveniji pa 69,5 %.
Izstopajoči zdravstveni poudarki za občino Šmarje pri Jelšah:
- Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je trajala povprečno 22,5 koledarskih dni na leto, v Sloveniji pa 18,0 dni.
- Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil blizu slovenskemu povprečju, za sladkorno bolezen pa višji od slovenskega povprečja.
- Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je bila 1,8 na 1000 prebivalcev, starih 35 do 74 let, v Sloveniji pa 2,1.
- Pri starejših prebivalcih občine je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka 7,1 na 1000, v Sloveniji pa 6,5.
- Delež uporabnikov pomoči na domu je bil blizu slovenskemu povprečju.
- Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila 18 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji prav tako.
- Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah je bila 1,4 na 1000 prebivalcev, v Sloveniji pa 1,3.
- Delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji je bil nižji od slovenskega povprečja.
- Odzivnost v Program Svit - presejanju za raka debelega črevesa in danke je bila 60,7 %, v Sloveniji pa 64,4 %.
- Presejanost v Programu Zora - presejanju za raka materničnega vratu je bila 71,8 %, v Sloveniji pa 69,5 %.
B.S., vir: NIJZ
