Zdravje v občinah KiO 2021: Kako zdravi smo na Kozjanskem in Obsotelju?

2. 5. 2021 6:33

Pred časom je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) predstavil podatke o zdravju v savinjski regiji, o čemer smo pisali tukaj, sedaj pa so znani tudi najnovejši podatki glede zdravja v občinah.

Splošna slika na nacionalni ravni se v primerjavi z letom poprej ni bistveno spremenila. V občinah KiO smo po mnogih kazalnikih bolj zdravi od slovenskega povprečja, nekateri kazalniki pa še vedno vzbujajo skrb.

Predstavljamo podrobne podatke o tem, kakšno je zdravje ljudi v občinah Kozjanskega in Obsotelja.

Občina Šentjur – inforgrafika spodaj – je bila kot edina občina savinsjke regije v ožjem izboru za naziv Občina zdravja 2021.

Kot kažejo najaktualnejši podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), so imeli najvišje povprečno trajanje bolniške odsotnosti delovno aktivnega prebivalstva v občini Bistrica ob Sotli (povprečno 23,5 dni¸oz. 8,8 dni več kot leto prej), torej v občini, ki je leto pred tem beležila najmanj bolniških odsotnosti na območju KiO. Na drugi strani je z najmanj bolniškimi odsotnostmi zanimivo občina, ki je leto pred tem beležila največ bolniških odsotnosti, to je Rogatec (povprečno 17,2 dni oz. 3,3 dni manj kot leto prej). Slovensko povprečje je 17,7 dni na delovno aktivnega prebivalca.

Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka je nadpovprečno visok v vseh občinah KiO. Največ oseb ta zdravila jemlje v občini Dobje, kar 27 na 1oo prebivalcev, najmanj pa v občini Šmarje pri Jelšah, 23,5 ljudi na 100 prebivalcev. Slovensko povprečje je 22,8 ljudi na 100 prebivalcev.

Vse občine KiO, razen občine Bistrica ob Sotli (4,7 oseb na 100 prebivalcev), so nad slovenskim povprečjem tudi pri prejemanju zdravil za sladkorno bolezen. Največ ljudi ta zdravila jemlje v občini Dobje (7,4 oseb na 100 prebivalcev). Slovensko povprečje je 5,3 osebi na 100 prebivalcev.

Pri stopnji bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi (obdobje 2015-2019) najbolj od slovenskega povprečja, ki je 2,1 osebe na 1000 prebivalcev, odstopa občina Bistrica ob Sotli, kjer je kar 3,7 oseb na 1000 prebivalcev bilo obravnavanih zaradi srčne kapi. Ostale občine KiO so blizu slovenskega povprečja.

Pri številu možganskih kapi na 1000 prebivalcev (obdobje 2015-2019) slovenskega povprečja ne presegajo občine Kozje (2,4 oseb/1000 prebivalcev), Bistrici ob Sotli (2,4 oseb/1000 prebivalcev) in Rogaški Slatini (2,5 oseb/1000 prebivalcev). Vse ostale občine so nad slovenskim povprečjem, ki je 2,5 možganskih kapi na 1000 prebivalcev. Največ primerov, blizu trikratnika slovenskega povprečja, je v občini Dobje, kjer beležijo kar 6,8 možganskih kapi na 1000 prebivalcev.

Rakava obolenja v občinah KiO

Raziskava kaže, da smo pri številu novo odkritih rakavih obolenj v vseh občinah, razen v Dobju, pod slovenskim povprečjem.

na 100.000 prebivalcev Novo odkrita rakava obolenja 2012-2016 Novo odkrita rakava obolenja 2013-2017
Dobje 630 569
Slovenija 563 564
Šmarje pri Jelšah 502 513
Kozje 514 495
Rogaška Slatina 460 487
Bistrica ob Sotli 441 469
Šentjur 459 468
Rogatec 474 463
Podčetrtek 370 400

Po vrstah raka je stanje naslednje (obdobje 2013-2017): pri na novo odkritih rakavih obolenjih debelega črevesa in danke so tri občine KiO nad slovenskim povprečjem. Največ te vrste raka je bilo v primerjalnem obdobju odkritega v Šmarju pri Jelšah, 82 primeri na 100.000 prebivalcev. Velik preskok glede na primerjalno obdobje 2012-2016 je naredila občina Dobje. V prejšnjem primerjalnem obdobju so namreč v Dobju beležili povprečno 103 primere te vrste raka na 100.000 prebivalcev, tokrat le še 23 primerov tega raka.

Pri na novo odkritih primerih raka dojke na 100.000 prebivalcev sta nad slovenskim povprečjem, ki znaša 122 na novo odktirih primerov raka dojk, le občini Šmarje pri Jelšah (136) in Bistrica ob Sotli (135). Pri na novo odkritih primerih raka pljuč, sta nad slovenskim povprečjem, ki je 68 novih primerov na 100.000 prebivalcev, občini Dobje (103) in Šmarje pri Jelšah (69).

Odzivnost v programu SVIT (zgodnje odkrivanje raka debelega črevesa in danke) v občinah KiO (razen v občinah Podčetrtek, 66,5 % in Šentjur 66,6 %) je med 4 % in 13 % nižja od povprečne odzivnosti na ravni države (65,6 %). Najmanjša odzivnost je v občini Bistrica ob Sotli (52,0 %), najbolj se slovenskemu povprečju (izvzemši Šentjur in Podčetrtek) približajo v občini Šmarje pri Jelšah (61,7 % odzivnost).

Pri odzivnosti v programih ZORA (zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb materničnega vratu) in DORA (zgodnje odkrivanje raka dojk) smo v občinah KiO pretežno okoli slovenskega povprečja. Še najmanjši odziv je v Dobju in Kozju.

na 100.000 prebivalcev (obdobje 2013-2017) Novi primeri raka debelega črevesa in danke Novi primeri raka pljuč Novi primeri raka dojke
Bistrica ob Sotli 45 ni podatka 135
Dobje 23 103 71
Kozje 73 62 56
Podčetrtek 55 21 60
Rogaška Slatina 58 41 111
Rogatec 66 35 115
Šentjur 80 48 96
Šmarje pri Jelšah 82 69 136
Slovenija 67 68 122

Umrljivost v občinah KiO

Splošna umrljivost (petletno povprečje v letih 2015 do vključno 2019) v vseh občinah KiO presega slovensko povprečje. Največji delež umrlih beležijo v občini Dobje, 1355 na 100.000 prebivalcev. Slovensko povprečje je 909. Najnižjo splošno umrljivost med občinami KiO beležijo v Rogaški Slatini, 945 na 100.000 prebivalcev.

na 100.000 prebivalcev Splošna umrljivost 2014-2018 Splošna umrljivost 2015-2019
Dobje 1386 1355
Bistrica ob Sotli 1104 1110
Kozje 1150 1048
Šmarje pri Jelšah 1013 1031
Podčetrtek 1008 983
Rogatec 995 980
Šentjur 960 950
Rogaška Slatina 955 945
Slovenija 916 909

Umrljivost po vzrokih smrti (2015-2019): Zaradi bolezni srca in ožilja na območju KiO najpogosteje umirajo v občini Rogatec (114 smrti na 100.000 prebivalcev, kar je sicer občutno nižje kot v obdobju 2014-2018, ko je ko je zaradi tega vzroka umrlo 143 oseb). Slovensko povprečje je 74.

Zaradi raka nasplošno najpogosteje umirajo v občini Kozje (192 smrti na 100.000 prebivalcev, v obdobju 2014-2019 je bilo to povprečje 200), slovensko povprečje je 180.

Zaradi raka na pljučih najpogosteje umirajo v občini Šmarje pri Jelšah (48 smrti na 100.000 prebivalcev). Šmarje je v tej kategoriji edina občina KiO, ki presega slovensko povprečje, ki je 40.

Samomorilnost je najvišja v občini Dobje (60 samomorov na 100.000 prebivalcev), slovensko povprečje je 19.

V obzir pri vseh povprečjih je treba vzeti tudi število prebivalcev v posamezni občini. V občinah z zelo nizkim številom prebivalcev lahko namreč že en primer popolnoma spremeni statistično sliko.

na 100.000 prebivalcev za obdobje 2015-2019 Umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja (0-74 let) Umrljivost zaradi vseh vrst raka (0-74 let) Umrljivost zaradi raka pljuč (0-74 let) Umrljivost zaradi samomora
Bistrica ob Sotli 66 182 16 56
Dobje 42 148 22 60
Kozje 83 192 34 21
Podčetrtek 43 139 37 38
Rogaška Slatina 64 157 26 28
Rogatec 114 144 21 18
Šentjur 66 146 28 34
Šmarje pri Jelšah 86 183 48 18
Slovenija 74 180 40 19

Glavni poudarki po občinah KiO
Izstopajoči zdravstveni poudarki za občino Bistrica ob Sotli:
  • Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je trajala povprečno 23,5 koledarskih dni na leto, v Sloveniji pa 17,7 dni.
  • Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil blizu slovenskemu povprečju, za sladkorno bolezen pa nižji* od slovenskega povprečja.
  • Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je bila 3,7 na 1000 prebivalcev, starih 35 do 74 let, v Sloveniji pa 2,1.
  • Pri starejših prebivalcih občine je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka 7,9 na 1000, v Sloveniji pa 6,5.
  • Delež uporabnikov pomoči na domu je bil višji od slovenskega povprečja.
  • Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila 56 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 19.
  • Telesni fitnes otrok je bil blizu slovenskemu povprečju.
  • Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah je bila 1,9 na 1000 prebivalcev, v Sloveniji pa 1,4.
  • Delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji je bil višji* od slovenskega povprečja.
  • Odzivnost v Program Svit – presejanju za raka debelega črevesa in danke je bila 52,0 %, v Sloveniji pa 65,6 %.
  • Presejanost v Programu Zora – presejanju za raka materničnega vratu je bila 71,8 %, v Sloveniji pa 72,4 %.
Izstopajoči zdravstveni poudarki za občino Dobje:
  • Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je trajala povprečno 20,5 koledarskih dni na leto, v Sloveniji pa 17,7 dni.
  • Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil višji od slovenskega povprečja, za sladkorno bolezen velja enako.
  • Pri starejših prebivalcih občine je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka 12,5 na 1000, v Sloveniji pa 6,5. To je občina z najvišjo vrednostjo v Sloveniji.
  • Delež uporabnikov pomoči na domu je bil nižji* od slovenskega povprečja.
  • Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila 60 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 19.
  • Telesni fitnes otrok je bil višji od slovenskega povprečja.
  • Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah je bila 1,4 na 1000 prebivalcev, v Sloveniji prav tako.
  • Delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji je bil višji* od slovenskega povprečja.
  • Odzivnost v Program Svit – presejanju za raka debelega črevesa in danke je bila 58,8 %, v Sloveniji pa 65,6 %.
  • Presejanost v Programu Zora – presejanju za raka materničnega vratu je bila 67,3 %, v Sloveniji pa 72,4 %.
Izstopajoči zdravstveni poudarki za občino Kozje:
  • Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je trajala povprečno 21,4 koledarskih dni na leto, v Sloveniji pa 17,7 dni.
  • Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil višji od slovenskega povprečja, za sladkorno bolezen pa blizu slovenskemu povprečju.
  • Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je bila 2,2 na 1000 prebivalcev, starih 35 do 74 let, v Sloveniji pa 2,1.
  • Pri starejših prebivalcih občine je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka 9,1 na 1000, v Sloveniji pa 6,5.
  • Delež uporabnikov pomoči na domu je bil višji od slovenskega povprečja.
  • Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila 21 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 19.
  • Telesni fitnes otrok je bil blizu slovenskemu povprečju.
  • Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah je bila 1,2 na 1000 prebivalcev, v Sloveniji pa 1,4.
  • Delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji je bil blizu slovenskemu povprečju.
  • Odzivnost v Program Svit – presejanju za raka debelega črevesa in danke je bila 59,0 %, v Sloveniji pa 65,6 %.
  • Presejanost v Programu Zora – presejanju za raka materničnega vratu je bila 70,5 %, v Sloveniji pa 72,4 %.
Izstopajoči zdravstveni poudarki za občino Podčetrtek:
  • Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je trajala povprečno 20,5 koledarskih dni na leto, v Sloveniji pa 17,7 dni.
  • Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil višji od slovenskega povprečja, za sladkorno bolezen pa blizu slovenskemu povprečju.
  • Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je bila 2,9 na 1000 prebivalcev, starih 35 do 74 let, v Sloveniji pa 2,1.
  • Pri starejših prebivalcih občine je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka 8,0 na 1000, v Sloveniji pa 6,5.
  • Delež uporabnikov pomoči na domu je bil višji od slovenskega povprečja.
  • Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila 38 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 19.
  • Telesni fitnes otrok je bil blizu slovenskemu povprečju.
  • Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah je bila 1,8 na 1000 prebivalcev, v Sloveniji pa 1,4.
  • Delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji je bil blizu slovenskemu povprečju.
  • Odzivnost v Program Svit – presejanju za raka debelega črevesa in danke je bila 66,5 %, v Sloveniji pa 65,6 %.
  • Presejanost v Programu Zora – presejanju za raka materničnega vratu je bila 76,0 %, v Sloveniji pa 72,4 %.
Izstopajoči zdravstveni poudarki za občino Rogaška Slatina:
  • Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je trajala povprečno 17,8 koledarskih dni na leto, v Sloveniji pa 17,7 dni.
  • Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil višji od slovenskega povprečja, za sladkorno bolezen velja enako.
  • Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je bila 2,0 na 1000 prebivalcev, starih 35 do 74 let, v Sloveniji pa 2,1.
  • Pri starejših prebivalcih občine je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka 5,0 na 1000, v Sloveniji pa 6,5.
  • Delež uporabnikov pomoči na domu je bil blizu slovenskemu povprečju.
  • Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila 28 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 19.
  • Telesni fitnes otrok je bil blizu slovenskemu povprečju.
  • Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah je bila 1,4 na 1000 prebivalcev, v Sloveniji prav tako.
  • Delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji je bil blizu slovenskemu povprečju.
  • Odzivnost v Program Svit – presejanju za raka debelega črevesa in danke je bila 56,1 %, v Sloveniji pa 65,6 %.
  • Presejanost v Programu Zora – presejanju za raka materničnega vratu je bila 75,8 %, v Sloveniji pa 72,4 %.
Izstopajoči zdravstveni poudarki za občino Rogatec:
  • Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je trajala povprečno 17,2 koledarskih dni na leto, v Sloveniji pa 17,7 dni.
  • Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil višji od slovenskega povprečja, za sladkorno bolezen velja enako.
  • Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je bila 2,1 na 1000 prebivalcev, starih 35 do 74 let, v Sloveniji prav tako.
  • Pri starejših prebivalcih občine je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka 8,5 na 1000, v Sloveniji pa 6,5.
  • Delež uporabnikov pomoči na domu je bil blizu slovenskemu povprečju.
  • Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila 18 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 19.
  • Telesni fitnes otrok je bil blizu slovenskemu povprečju.
  • Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah je bila 0,9 na 1000 prebivalcev, v Sloveniji pa 1,4.
  • Delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji je bil višji od slovenskega povprečja.
  • Odzivnost v Program Svit – presejanju za raka debelega črevesa in danke je bila 54,5 %, v Sloveniji pa 65,6 %.
  • Presejanost v Programu Zora – presejanju za raka materničnega vratu je bila 75,7 %, v Sloveniji pa 72,4 %.
Izstopajoči zdravstveni poudarki za občino Šentjur:
  • Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je trajala povprečno 18,3 koledarskih dni na leto, v Sloveniji pa 17,7 dni.
  • Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil višji od slovenskega povprečja, za sladkorno bolezen velja enako.
  • Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je bila 1,9 na 1000 prebivalcev, starih 35 do 74 let, v Sloveniji pa 2,1.
  • Pri starejših prebivalcih občine je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka 5,0 na 1000, v Sloveniji pa 6,5.
  • Delež uporabnikov pomoči na domu je bil nižji od slovenskega povprečja.
  • Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila 34 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 19.
  • Telesni fitnes otrok je bil blizu slovenskemu povprečju.
  • Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah je bila 1,4 na 1000 prebivalcev, v Sloveniji prav tako.
  • Delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji je bil nižji od slovenskega povprečja.
  • Odzivnost v Program Svit – presejanju za raka debelega črevesa in danke je bila 66,6 %, v Sloveniji pa 65,6 %.
  • Presejanost v Programu Zora – presejanju za raka materničnega vratu je bila 73,0 %, v Sloveniji pa 72,4 %.
Izstopajoči zdravstveni poudarki za občino Šmarje pri Jelšah:
  • Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je trajala povprečno 20,9 koledarskih dni na leto, v Sloveniji pa 17,7 dni.
  • Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil blizu slovenskemu povprečju, za sladkorno bolezen pa višji od slovenskega povprečja.
  • Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je bila 1,5 na 1000 prebivalcev, starih 35 do 74 let, v Sloveniji pa 2,1.
  • Pri starejših prebivalcih občine je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka 6,0 na 1000, v Sloveniji pa 6,5.
  • Delež uporabnikov pomoči na domu je bil blizu slovenskemu povprečju.
  • Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila 18 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 19.
  • Telesni fitnes otrok je bil blizu slovenskemu povprečju.
  • Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah je bila 1,3 na 1000 prebivalcev, v Sloveniji pa 1,4.
  • Delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji je bil nižji od slovenskega povprečja.
  • Odzivnost v Program Svit – presejanju za raka debelega črevesa in danke je bila 61,7 %, v Sloveniji pa 65,6 %.
  • Presejanost v Programu Zora – presejanju za raka materničnega vratu je bila 75,5 %, v Sloveniji pa 72,4 %.

Kaj pa slovensko zdravje v mednarodnem okviru?

Glede na zadnjo raziskavo OECD pa so podatki za Slovenijo v primerjavi s 36 državami članicami OECD naslednji: pri novo odkritih primerih raka smo malenkost nad povprečjem (prva dvajsetericaa držav), pri splošni umrljivosti prebivalcev smo malenkost pod povprečjem (prva dvajseterica držav), pri umrljivosti zaradi raka je Slovenija v samem vrhu držav z največ smrtmi zaradi vseh vrst raka (prva trojica držav), umrljivost zaradi srčno žilnih bolezni je pri nas krepko pod povprečjem in se nahajamo v spodnji polovici držav. Po številu samomorov je Slovenija krepko nad povprečjem in se nahajamo v samem vrhu, pred nami sta samo Litva in Koreja.

B.S., vir: NIJZ

Oznake: , ,
Vam je članek zanimiv? Delite ga s prijatelji:
X
146 queries in 1,529 seconds.