Včeraj je na celjskem sodišču potekala zadnja obravnava v zvezi s sodnim sporom, ki ga je leta 2013 proti Občini Šmarje sprožil Golf klub Jelšingrad. Ta je šmarski občini očital, da si je ob prekinitvi najemne pogodbe z golf klubom za zemljišča okoli Jelšingrada pridobila korist, zato je zastopnik Golf kluba Jelšingrad od Občine Šmarje zahteval odškodnino v višini 1,65 mio evrov.
Kot kaže, bo sodišče zadevo zaključilo že po postopkih iskanja temeljnega tožbenega zahtevka torej neposredno po iskanju dokazov, ali je prekinitev najemne pogodbe s strani občine za slednjo pomenil obogatitev.
Odvetnik Občine Šmarje pri Jelšah Marjan Feguš je prepričan, da bo sodba šla v korist občine.
Kot je znano je Golf klub Jelšingrad, ki ga zastopa predsednik kluba Damjan Gobec, leta 2016 zoper Občino Šmarje pri Jelšah sprožil tožbo zaradi domnevno nezakonite odpovedi najemne pogodbe za zemljišča okoli Jelšingrada. Še pred tem so spor skušali rešiti preko mediacije med občino in golf klubom, vendar neuspešno. Občina namreč ni bila pripravljena plačati odškodnine klubu, kateremu je pred tem iz krivdnih razlogov odpovedala najemno pogodbo, ker ni plačeval najemnin in vzdrževal igrišča. Spor se je zato, po treh letih od prekinitve najemne pogodbe, preselil na sodišče, kjer je Damjan Gobec tik pred potekom triletnega zastaralnega roka zoper Občino Šmarje pri Jelšah sprožil tožbo. Prepričan je bil namreč, da mu mora občina izplačati 1,65 milijona evrov odškodnine, v kateri so zajeta vlaganja v zemljišča, stroji za vzdrževanje igrišča ter škoda zaradi opustitve dejavnosti igranja golfa, ker je občina z njim prekinila najemno pogodbo za travnik v občinski lasti (pogodba je bila sicer sklenjena med Skladom kmetijskih zemljišč in Golf klubom Jelšingrad).
Včeraj je na celjskem sodišču potekala zadnja obravnava, ki sicer še ni prinesla razsodbe sodišča, a po besedah zastopnika Občine Šmarje pri Jelšah, odvetnika Marjana Feguša, ni dvoma o tem, kakšna bo odločitev sodišča. “Mučna obravnava, ki traja že od leta 2016, se je z včerajšnjo obravnavo pripeljala do nekega načelnega konca. Sodba sicer še ni bila razglašena, ni pa nobenega dvoma, da bo tožbeni zahtevek zavrnjen, glede na to, da se je v vseh dosedanjih obravnavanjih pogovarjalo in gledalo izključno t.i. temelj tožbenega zahtevka, torej iskanje odgovora na vprašanje, ali je kdo komu sploh kaj dolguje. Mnenje dveh izvedencev je pokazalo, da ni mogoče slediti tezi Golf kluba Jelšingrad, ko uveljavlja, da bi vložek v zemljišče, ki je nato postalo golf igrišče, lahko ob prekinitvi najemnega razmerja pomenil obogatitev za občino (op. p. da se golfa na travnikih ob Jelšingradu ni igralo že nekaj časa pred prekinitvijo pogodbe, kaže tudi stanje ‘igrišča’ na fotografijah, ki smo jih leta 2013 objavili na Kozjansko.info). Dejstvo namreč je, da je golf igrišče propadlo, in ko propade, je stanje zemljišča takšno, kot takrat, ko ni bilo še nobenega vložka, torej pašnik,” pojasnjuje Feguš.
Kot pravi, ob tem do drugega dela sodne procedure, ko se obravnava višina zahtevka, niti niso prišli, saj odsotnost temelja tožbenega zahtevka to ni dovoljevala. Poudaril je, da sicer sodba še ni bila razglašena, vendar se da pri takšnih dejanskih okoliščinah zelo jasno predvideti, kakšna bo razsodba. “Predvidevam, da bomo sodbo dobili nekje v juniju. Pritožbeni rok je tridesetdnevni, Občina Šmarje pri Jelšah za pritožbo nima interesa, ugibam pa, da bi se lahko na njo pritožil Golf klub Jelšingrad,” razlaga Feguš.
Sodni postopek bi lahko bil zaključen do konca letošnjega leta, razen če…
Če bo pritožba vložena, bo dokumentacija romala na pritožbeno višje sodišče v Celju, kjer se pritožbene zahteve v povprečju rešujejo okoli pol leta. Ob predpostavki, da bo tožbeni zahtevek zavrnjen kot neutemeljen, in če bo ob morebitni pritožbi zavrnjena tudi ta, se realno pričakuje, da bi bila saga okrog golf igrišča v Šmarju do konca leta vendarle zaključena.
Zadevo bi lahko eventuelno nazaj na ‘točko nič’ poslal kakšen na novo najden razlog, ki bi v nasprotjem z mnenjem izvedencev izkazoval, da je občina s prekinitvijo najemne pogodbe pridobila finančno korist. V tem primeru bi sodišče moralo začeti iskati dokaze, koliko je bilo finančne koristi. A, kot še enkrat poudarja Feguš, do te dileme v zadnjih letih sojenja niso prišli niti v eni točki.
“Bistvo vsega je v tem, da v konkretnih okoliščinah preprosto ni korelacije med vložkom, eventuelno tudi amortiziranim vložkom, in pa koristjo, ki jo v teh konkretnih okoliščinah dobi občina, ko preneha posest golf kluba,” doda Feguš. Občina je namreč leta 2013 travnik prevzela nazaj v enakem (zaraščenem) stanju, kot ga je v upravljanje prevzel Golf klub Jelšingrad. O možnosti igranja golfa na zapuščenem travniku tako takrat ni bilo več mogoče govoriti. Pogoj v desetletni pogodbi pa je bil, da se na travniku izvaja dejavnost golfa, poleg tega pa mora upravitelj po desetih letih travnik lastniku nazaj zapustiti v prvotnem stanju.
Pogodba se je leta 2013 prekinila iz dveh razlogov, neplačane letne najemnine ter zapustitve površine, na kateri bi se po pogodbi morala izvajati dejavnost golfa. Gobec naj bi sicer na sodišču trdil, da se je tam golf igral še v drugi polovici leta 2013, kar pa so ovrgle tako nekatere priče kot tudi fotografije iz tistega obdobja. Feguš dodaja, da bi se prej lahko špekuliralo, da je bila občini povzročena škoda, saj travnik ni več tak, kot je bil v prvotnem stanju in se zaradi določene infrastrukture v obliki vodnih/peščenih ovir, lukenj,…, ki bi jih bilo za normalno obdelovanje površine treba odstraniti.
Za Občino Šmarje pri Jelšah je pomembno, da se sodni spor po dolgotrajnem postopku vendarle reši, da lahko občina začne z načrtovanjem turistično-športnega produkta v kontekstu nedavno kupljenega dvorca Jelšingrad.
V (pre)dolgotrajnem postopku je nastalo tudi za nekaj deset tisoč evrov sodnih stroškov. Golf klub Jelšingrad si je sicer, zaradi neposlovanja, izposloval brezplačno pravno pomoč, financirano iz državnega proračuna. Veliko večji del stroškov je nastal na strani tožeče stranke.
B.S.
