Nekaj časa zaprte cerkve, omejitveni ukrepi, ki so onemogočali združevanja – vse to ima v času razsajanja koronavirusa globoke posledice za versko dejavnost v Sloveniji, tudi v celjski škofiji.
Katoliška Cerkev je izdala letno poročilo za obdobje 2010 do 2020 z nekaterimi predstavitvenimi in statističnimi podatki o ustanovah ter življenju in delu same Katoliške cerkve v Sloveniji.
V njej so pregledno in jasno zajeti tudi osnovni podatki, ki želijo pokazati, kakšna so njihova škofijska in župnijska občestva in v kakšnem stanju je krščanstvo v Sloveniji.
Preverili smo statistično situacijo glede gibanja števila prejetih zakramentov v celjski škofiji, ki je lansko zadnjo nedeljo v maju, po skoraj treh letih, vendarle dobila novega škofa. V njega je bil posvečen msgr. Maksimilijan Matjaž, ki ga je na to mesto imenoval Papež Frančišek.
Podatki v najaktualnejšem letnem poročilu Katoliške cerkve kažejo, da so se negativni trendi preteklih let ne samo nadaljevali, ampak v nekaterih primerih celo še bolj drastično zdrsnili navzdol. V letu 2020, torej letu, ko je koronakriza najbolj zaznamovala naša življenja, so bili tako pri zakramentih kot obiskih svetih maš zabeleženi negativni rekordi. Edini statistično pozitiven trend pa je bil zabeležen pri številu pogrebov.
Najobčutnejši padec števila krstov
Število rojstev v Sloveniji zadnja leta konstantno pada že od leta 2014. O enakem padajočem trendu zadnja leta poročajo tudi iz celjske porodnišnice, kjer se je lani rodilo skoraj 10 % manj otrok kot leta 2020.
Še občutnejši upad je bil zabeležen pri številu opravljenih krstov. Če je bilo število rojstev leta 2020 za 3 % manjše od leta 2019, se je število krstov leta 2020 zmanjšalo kar za 3.123 oz. za okoli 30 %. Padajoči trend števila krstov je sicer prisoten že od leta 2017, ko je bilo v primerjavi z letom 2020 za več kot 50 % več krstov. Leta 2010 pa je bilo v primerjavi z letom 2020 skoraj dvakrat več opravljenih krstov.
Tudi razmerje rojstva/krsti je leta 2020 doseglo neslaven mejnik. Odstotek krščenih otrok glede na število rojstev v Sloveniji je padel z okoli 63 % leta 2010 na okoli 54 % v letu 2019, v letu 2020 pa je prvič padel po 50 %, in sicer na zgodovinsko nizkih 40 %.
Podoben padajoči trend so beležili v vseh slovenskih škofijah. V celjski škofiji so tako v letu 2020 krstili okoli 30 % oz. 519 otrok manj kot leta 2019. Število krstov pred koronskim letom 2020 je bilo sicer od leta 2012 dokaj konstantno in se je gibalo med 1.707 in 1.822 krsti. Če pa primerjamo leto 2020 z letom 2010, pa je bilo leta 2020 opravljenih kar okoli 55 % manj krstov kot leta 2010.
Tudi število porok, tako civilnih kot cerkvenih, se je v lanskem letu občutno zmanjšalo.
Število sklenjenih civilnih zakonov se je tako zmanjšalo s 6.528 leta 2010 na 5.214 v letu 2020. Število sklenjenih krščanskih zakonov pa se je zmanjšalo s 3.239 leta 2010 na 1.664 v letu 2020. V analiziranem obdobju se je tako odstotek sklenjenih cerkvenih porok glede na
civilne na letni ravni znižal z 49,62 % na 31,91 %.
V celjski škofiji je bilo leta 2020 le 264 cerkvenih porok, kar pomeni, da je je število cerkvenih porok v primerjavi z letom 2010, ko je teh bilo 530, več kot prepolovilo. Leta 2019 je bilo v celjski škofiji 388 cerkvenih porok, leta 2018 pa 481, kar je bilo največje število cerkvenih porok v celjski škofiji po letu 2010. Leta 2018 je bilo v celjski škofiji prav tako registriranih največ civilnih zakonskih zvez med leti 2010 in 2020. Civilno je takrat zakon sklenilo 7.256 parov. Leto 2020 je bilo tako pri civilnih kot cerkvenih porokah rekordno nizko.
Število pogrebov rekordno v skoraj vseh škofijah
Na žalost so v slovenski Katoliški cerkvi leta 2020 edini porast beležili pri številu pogrebov. Medtem, ko se je število pogrebov med leti 2010 in 2019 gibalo okoli 14 tisoč na leto – izjema sta bili leti 2013 in 2014, ko je bilo na leto dobrih 12 tisoč pogrebov -, je bilo v letu 2020 zabeleženih kar 10 % več pogrebov, na kar je nedvomno vplivala prav epidemija.
Še najbolj nadpovprečno povečanje deleža pogrebov smo zabeležili v celjski škofiji, kjer se je število pogrebov glede na leto 2019, v letu 2020 povečalo za skoraj 20 %. V letu 2019 je bilo v celjski škofiji pokopanih 2.186 oseb, leta 2020 pa 2.619. Sicer pa so v prav vseh slovenskih škofijah, razen koprski, zabeležili rekordno število pogrebov od leta 2010 naprej.
V cerkvah tudi manj vernikov
Epidemija in ukrepi, ki so jo spremljali, so se poznali tudi pri obiskovanju nedeljskih maš. Število nedeljskih obiskovalcev svetih maš, ki je v letu 2019 sploh prvič padlo pod 200 tisoč, se je namreč v letu 2020 še dodatno prepolovilo. Enak trend je opazen v praktično vseh škofijah, tudi celjski, kjer so od leta 2017 do 2019 v cerkvah letno beležili dobrih 27 tisoč nedeljnikov, v letu 2020 pa le dobrih 13 tisoč.
Število svetih birm v celjski škofiji se v koronskem letu ni zmanjšalo
Število podeljenih prvih svetih obhajil se je v desetletju 2010–2020 znižalo z 11.012 na 8.315 (–24,5 %). In medtem, ko se je število svetih obhajil od leta 2011 venomer gibalo blizu 10 tisoč prvoobhajancev letno, je leto 2020 tudi pri tem zakramentu doseglo negativen rekord. Na ravni Slovenije je tako bilo leta 2020 okoli tisoč obhajil manj kot leto prej. Samo v celjski škofiji je bilo prvoobhajancev v letu 2020 v primerjavi z letom 2019 manj za 328 oz. okoli 20 %.
Je pa leto 2020 v celjski škofiji postreglo z višjim številom birmancev kot nekoronsko leto 2019. V celjski škofiji je bilo leta 2020 skoraj 10 % več birmancev kot leta 2019. Tudi sicer slovenske škofije niso beležile tako negativnega vpliva novega koronavirus na birme v letu 2020, saj jih je kar nekaj glede na leto 2019 zabeležilo pozitiven trend. Število birm je sicer v obdobju 2010–2020 z 11.875 prešlo na 8.013 (–32,5 %)
Primerjava števila krstov, prvih svetih obhajil, birm in cerkvenih porok na ravni Slovenije:
V porastu število vključenih v katoliške vzgojno-izobraževalne ustanove
Število vključenih v katoliški vzgojno-izobraževalni sistem stabilno
V koronskem času pa v Katoliški cerkvi vendarle ni vse tako črno. Precej boljši so namreč trendi vključenosti otrok in mladine v katoliške vrtce, osnovne in srednje šole ter katoliške visokošolske zavode.
Skupno število vključenih je bilo denimo leta 2010 krepko pod 4.000, leta 2017 je bila prvič ta meja presežena in tako je bilo tudi v 2020, ko je katoliške vzgojno-izobraževalne ustanove obiskovalo skupaj 4.094 študentov.
Povečan vpis zadnja leta beleži tudi Fakulteta za poslovne vede na Katoliškem inštitutu. Če se je leta 2010 nanjo vpisalo 12 študentov, je ta številka v šolskem letu 2020/21 dosegla rekordnih 72 študentov. Lani je program te zasebne fakultete vpisalo 50 študentov.
Edina vzgojno-izobraževalna ustanova v celjski škofiji je katoliški vrtec Danijelov levček v Celju s svojimi tremi enotami, od katerih je ena v Vojniku. Skupaj ga obiskuje 170 otrok.
Vir: Letno poročilo Katoliške cerkve v Sloveniji 2021
B. S.
