Leta 2015 je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo podalo zeleno luč za revitalizacijo Vonarskega jezera, ki bi skozi 12,5 milijonov evrov vreden projekt postalo ena izmed večjih turističnih destinacij v Sloveniji. Pred časom je načrt za vnovično ojezeritev jezera ogrozila študija Direkcije za vode, ki je pokazala na preveliko vsebnost fosforja in organskih gnojil.
Je ojezeritev Vonarskega jezera in s tem vzpostavitev turistične točke, ki bi povezala slovenske in hrvaške turistične kraje, še sploh možna? Pomemben lokalni veljak ne izgublja upanja.
Okoljsko ministrstvo ne more dati zelene luči za stalno ojezeritev več kot 100 hektarjev ozemlja na območju Vonarskega jezera, saj kot pravijo, je Direkcija RS za vode skupaj s Hrvatskimi vodami skozi študijo Revitalizacija Vonarskega jezera, ki je bila izvedena v letu 2019, na podlagi 15 razkopov v kar 5 razpokih, ki so bili izvedeni tik ob reki Sotli, zaznala velik presežek hranil, med njimi fosforja in organskih hranil, zato ponovna ojezeritev Vonarskega jezera ni možna.
Četudi bi Direkcija RS za vode počistila vse sedimente, katerih mejna vrednost je po podatkih študije presežena, bi bilo jezero še vedno obremenjeno s preveč hranili in s tem neprimerno za uporabo, so še zapisali na Ministrstvo za okolje in prostor ter dodali, da bo Direkcija območje ohranila kot suhi zadrževalnik za poplavno varnost, za kar pa ni potrebna posebna sanacija območja.
Župan Podčetrtka brez črnogledosti želi čimprejšnje nadaljevanje aktivnosti k oživitvi območja
Medtem ko na Ministrstvu za okolje in prostor pravijo tudi, da ne načrtujejo izvedbe vnovične študije, pa se s tem ne strinjajo na Občini Podčetrtek, kjer si prizadevajo, da se območje po vzoru drugih območij v Sloveniji, kjer so jih pestile podobne težave, sanira, ne izključujejo pa tudi, da bi bilo dobro narediti še kakšno študijo, morebiti vključujoč tudi tuje strokovnjake. Pred tedni nam je tamkajšnji župan Peter Misja dejal, da je bil z rezultati študije seznanjen preko medijev in da še sami nimajo točnega poročila.
O nadaljnjih občinskih aktivnostih za vzpostavitev Turistične točke Vonarsko jezero pa je Misja dejal: »V prvi vrsti bomo zahtevali, da se nas aktivno vključi v ta problem in se nam predstavi, kaj se na tem območju dogaja. V drugi fazi pa pričakujemo, da se bo 2,5 milijona evrov, ki so bili planirani v razvoju regij za ureditev prvega dela, to je čiščenje območja, ustrezno prerazporedi in se porabi na Vonarskem jezeru v letih 2022 in 2023. Sam menim, da eno mnenje za takšno študijo ni dovolj in da se zagotovo še potrebuje drugo mnenje.« Dodaja še, da si bodo v prvi fazi prizadevali, da se očisti območje suhega zadrževalnika oz. »džungle«, kot mu pravijo, v drugi fazi pa bodo sledili načrtom in občinskega prostorskega načrta, da se na območju uredi ustrezna infrastruktura:
»Četudi ne bo možno urediti čolnarne, se lahko uredijo manjši nastanitveni objekti, tako da računamo, da bomo to zadevo v prihodnje izpeljali. Mislim, da še ni nič črnogledo, je pa res, da ne more biti tako kot doslej, ko smo pač verjeli, da se bo nekaj zgodilo, pa se ni nič zgodilo. Samo če se spomnimo, se je na veliko večjih projektih v Sloveniji zdelo marsikaj nemogoče, pa je postalo mogoče,« je optimističen Misja, ki je sicer zadovoljen, da so v tem času uspeli obnoviti pregrado, s čimer so zagotovili protipoplavno zaščito.
Spomnimo, da ima revitalizacija Vonarskega jezera, ki je bilo vzpostavljeno konec 70. let prejšnjega stoletja z zajezitvijo reke Sotle, da bi zagotovili poplavno varnost in izkoriščanje akumulirane vode, v letu 1988 pa so ga zaradi vse bolj umazane vode izpraznili, že dolgo brado. Po desetletju občinskih pobud je v letu 2015 gospodarsko ministrstvo dalo zeleno luč za vzpostavitev Turistično-rekreacijskega centra Vonarsko jezero. Projekt naj bi po tedanjih ocenah znašal 12,5 milijona evrov. Izvedli naj bi ga v dveh delih. V prvem bi izvedli ponovno oživitev jezera, v drugem delu pa bi zgradili infrastrukturo za dodatno turistično in športno-rekreacijsko ponudbo. Letno bi na tej turistični točki, ki bi v turistični ponudbi povezala občini Podčetrtek in Rogaška Slatina ter hrvaški Hum na Sutli in Zagorska Sela, lahko beležili 700.000 nočitev.
Doslej so, kot je tudi omenil Misja, uspeli obnoviti pregrado, s katero so zagotovili poplavno varnost. Občina Rogaška Slatina pa je na območju vzpostavila Naravovarstveni center Sotla – Bobrov center, v katerem predstavlja bogate naravne danosti obsoteljskega območja.
Kakšni so nadaljnji načrti pri revitalizacijo Vonarskega jezera, smo povprašali tudi Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, a nam odgovora še niso podali.
E. Š.
O rezultatih študije analize tal na območju Vonarskega jezera smo pisali tukaj:
