Že drugi leto zapored so mladi in otroci na Grobelnem v okviru delavnic “Pestrost mojega kraja” spoznavali vodne živali Slomščice in Šentviškega potoka.
Živali rek in potokov so večini ljudi nepoznani, vrstna pestrost pa se navadno zaključi že pri ribah in racah. Vendar temu še zdaleč ni tako, zato je pomembno, da ta okolja bolje spoznamo, razumemo procese v njih ter jih zaščitimo pred pritiski urbanizacije, neprimernega upravljanja, prekomernega izkoriščanja, (ne)namernega naseljevanja tujerodnih vrst in drugimi negativnimi aktivnostmi. WWF (2020) je zabeležil, da so populacije sladkovodnih vretenčarjev (rib, dvoživk, ptic in sesalcev) od 1980 leta upadle za 84 %, predvsem zaradi prekomernega poseganja v te ekosisteme. S ciljem, da mladim in otrokom približamo vodne živali, smo v letu 2021 v škornjih ter mokrih hlačah ponovno izvedli štiri delavnice.
Spoznavali ter vzorčili vodne organizme
Udeleženci so spoznali na kakšen način vzorčimo vodne organizme ter kakšni so. Najštevilčnejši so bili vodni nevretenčarji, ki svoj življenjski cikel kot jajčeca začno v vodi nato pa se več sezon kot vodne ličinke prehranjujejo in skrivajo med vodnim rastlinjem ali kamni. Svoj krog zaključijo kot odrasle krilate žuželke, ki niti malo ne spominjajo na prejšnje stadije ličink. Med zanimivejšimi nevretenčarji so bile udeležencem mladoletnice, ki svoje mehko telo zaščitijo s tulcih, ki si jih zgradijo iz okoliškega materiala.
Videli so tudi manjše rakce – postranice, ki jih je zaradi velike številčnosti ujel vsak član, zaradi značilnega premikanja pa hitro tudi pravilno poimenoval.
Starejši udeleženci so ujeli nekaj rib – klene, pisanke in pezdirke, mlajši pa školjke vrste navadni (potočni) škržek. Ta najdba nas je razveselila iz več vidikov. Navadnega škržka povezujemo s čisto in kisikom bogato vodo, saj so občutljivi na previsoke koncentracije nitrata (več kot 2 mg/L), ki omejuje njihovo preživetje. To je dober znak, da okoliški kmetje vzdržujejo mejice ob vodotokih in ne gnojijo travnikov ali njiv preblizu vodotokov. Pezdirk se je popolnoma specializiral na življenje s to školjko, saj samice vanje odlagajo jajčeca. Samci nato v bližino školjke izbrizgajo semensko tekočino, ki jo školjka skupaj z vodo posrka, zarod pa nato še 3-4 tedne ščiti pred zunanjimi plenilci. Pezdirk na podoben način vrne uslugo školjki.
“Ena od zanimivejših najdb je bil tudi po ribah in rakih smrdeč iztrebek, kar je značilno za iztrebke vider. Te izvrstne lovke sicer nismo uspeli videti, smo pa opazili tudi njene sledi. Delavnice smo skoraj brez izjeme zaključili premočenih nog in s kopico idej in načrtov katere dele potokov in živali bomo odkrili naslendjič. Delavnice smo izvedli v okviru aktivnosti Športnega in mladinskega društva Grobelno ob finančni pomoči Občine Šentjur in Zavoda REVIVO,” so zapisali organizatorji delavnic “Pestrost mojega kraja”.
E.H., foto: Manja Frece
