Zaskrbljen občan je med sprehodom po Šmarju pred kratkim opazil, da je struga Šmarskega potoka precej zaraščena. Ker je urejena okolica pomembna, smo vprašanje kdo in kdaj kosi struge potokov po Šmarju, postavili na občino.
Odgovorili so nam, da se košnja struge Šmarskega potoka, ki je letos zaradi nizkih vodostajev ter visokih temperatur nekoliko bolj poraščen s travo, izvaja dvakrat letno in sicer v maju, drugič pa predvidoma pred jesenskimi vodami, torej do sredine oktobra. Za košnjo po Šmarju skrbi Direkcija Republike Slovenije za vode, ta pa kosi predvsem z namenom ohranjanja pretočnosti potokov, ne pa za vizualno ureditev okolice.
Ob tem pa je pomembno vedeti, da kar zadeva odstranjevanje odvečne zarasti iz struge vodotokov 2. reda, kamor sodijo vsi potoki v Šmarju pri Jelšah, Zakon o vodah (ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02 in spremembe) v 100. členu določa, da ob teh lastnik ali drug posestnik priobalnega zemljišča sam zagotavlja urejanje le tega.
Lastnik priobalnega zemljišča ter struge lahko odstrani grmovje ter suho in propadajočo rast v pasu 5 metrov od zgornjega roba brežine potoka, posameznih večjih dreves pa ni dovoljeno odstranjevati. Prav tako se lahko iz struge odstrani vsa odvečna zarast, pokošen material pa je v celoti potrebno odstraniti z območja. Pri tem je potrebno upoštevati, da je v skladu z Zakonom o divjadi in lovstvu prepovedano odstranjevanje zarasti ob vodnih koritih v obdobju med 1. marcem in 1. avgustom.
Neurejenost vodotokov ob večjih deževjih vodi v poplave
Neurejeni vodotoki pa ob večjih deževjih povzročajo večjo možnost nastajanja poplav. Zadnje desetletje se poplave, ki se bi naj pojavljale vsakih 20 let, pojavljajo na vsake tri ali celo dve leti. Zato je Občina Šmarje pri Jelšah postavila načrte, kako preprečiti pojavo večjih poplav v kraju, eden izmed ukrepov pa je prestavitev potoka Barbara.
Kako so poplave razdejale kraj pred dvema letoma, si je možno ogledati tukaj. Te pa zadnje desetletje povzročajo težave tudi v drugih občinah Kozjanskega in Obsotelja. Tako je bila septembra leta 2014 v občini Šentjur povzročena večmilijonska škoda, v občini Kozje pa uničenih 40 kilometrov cest.
D.K.
