V Sloveniji zadnja leta, kljub odtoku mladih izobražencev na Zahod, beležimo večjo rast prebivalstva, k čemu pripomorejo predvsem priseljevanja tujih državljanov iz drugih držav, pretežno iz juga. V državi je sicer lani število prebivalcev prvič preseglo 2,1 milijona prebivalcev – 1. januarja 2021 je v Sloveniji prebivalo 2.108.997 ljudi.
Podobni trendi naraščanja prebivalstva so značilni tudi za večino občin Kozjanskega in Obsotelja. Prebivalstvo izgubljajo zgolj tri najmanjše občine. Je pa pomenljivo, da rast prebivalstva ni posledica naravnega prirasta, torej razmerja med rojstvi in smrtmi, temveč predvsem priseljevanja. Prav vse občine razen dveh namreč beležijo negativni naravni prirast.
Naraščanje prebivalstva je poslesica priseljevanja ljudi iz drugih držav. Brez priseljevanja bi se prebivalstvo Slovenije manjšalo, saj je naravni prirast (razlika med rojenimi ter umrlimi) na nacionalni ravni že nekaj let negativen, v prejšnjem letu pa je bil najnižji od leta 1945. To je v prvi vrsti pripisati nižanju števila novorojenih otrok, ki je bilo lani najnižje po letu 2005, pa tudi presežnim smrtim zaradi COVID-19, ki so bile 20 % nad povprečjem. .
1. januarja letos je v državi prebivalo 168.651 tujih državljanov, kar je skoraj 8% vseh prebivalcev. Skoraj dve tretjini priseljenih prebivalcev pa je moških. V prejšnjem letu se je sicer največ tujcev v Slovenijo priselilo iz Bosne in Hercegovine, teh je bilo kar 46%, nato pa sledijo Kosovo, Srbija, Severna Makedonija in Hrvaška.
Kako pa je z rastjo prebivalstva na območju občin Kozjanskega in Obsotelja?
Do konca leta 2017 se je kar nekaj let število prebivalcev na območju osmih občin KiO gibalo okoli 52.000, nato pa je začelo rasti. Do konca prve polovice letošnjega leta pa se je povzpelo na 53.148 prebivalcev. Tudi na tem območju prebivalstvo raste predvsem zaradi priseljevanja.
Naravni prirast pa je za razliko od nacionalnega v naši regiji večino let pozitiven, vendar je tako majhen, da o večjih spremembah števila prebivalcev zaradi tega ne moramo govoriti.
Občina z največ prebivalcev je trenutno Šentjur, ki ima 19.378 prebivalcev, sledi mu Rogaška Slatina s 11.323 prebivalci, skoraj toliko pa jih ima tudi Šmarje pri Jelšah, kjer se je v zadnjem letu število prebivalcev povzpelo na 10.375. Po Šmarju so naslednje tri občine s podobnim številom prebivalcev, to so Podčetrtek (3.614), Rogatec (3.138) in Kozje (3.030). Predzadnja je Bistrica ob Sotli s 1.356 prebivalci, najmanj ljudi pa živi v Dobju, ki ima 934 prebivalcev.
Največjo rast prebivalcev sta v zadnjih petih letih zabeležili občini Šentjur, kjer se je število prebivalcev povečalo za 388, in Rogaška Slatina, kjer se je povečalo za 365. Sledi jima Podčetrtek s 289 prebivalci več kot pred petimi leti, v Šmarju pri Jelšah pa se je to število povečalo za 115. Prebivalstvo je doseglo rast še v Rogatcu (45), v ostalih občinah pa je število prebivalcev zadnjih pet let v upadu. Najmanj je upadlo v Bistrici ob Sotli (-9), sledi Dobje (-47), največji upad pa je doživela občina Kozje (-62).
To nam da vedeti, da se ljudje iz manjših občin, kot sta Dobje in Kozje, izseljujejo, ali pa umirajo, zanimanja za priseljevanje pa ni veliko. Medtem se pa v večje občine, kot so Šentjur, Rogaška Slatina ter Šmarje pri Jelšah, več ljudi priseli kot izseli. Zanimiv podatek je tudi ta, da se je občini Šmarje pri Jelšah prebivalstvo povečalo največ ravno v času epidemije, ko je bil naravni prirast izrazito negativen zaradi vseh smrti, ki jih je povzročila epidemija.
Pogled na trende naravnega prirasta kaže, da ta z leti drsi v negativo, pozitiven pa je bil lani samo v občinah Šentjur in Rogatec.
V prihodnjih člankih se bomo osredotočili na trende rasti prebivalstva in življenja v posameznih občinah, obenem pa tudi na to, kaj se na našem območju dogaja z rodnostjo.
D.K., foto: nova neprofitna bloka v Kostrivnici
