Za Rogatčane in Kozjane pred leti ni bil dovolj dober za direktorja zdravstvenega doma, za Počivalška in vlado bo (najbrž) dovolj dober za ministra za pravosodje.
Pred člane odbora za pravosodje je včeraj stopil kandidat za pravosodnega ministra Marjan Dikaučič. Iz njegove predstavitve lahko izluščimo, da si bo prizadeval za sodelovanje z vsemi deležniki v pravosodju in širše. Njegovo delo bo v veliki meri zaznamovalo predsedovanje Svetu Evropske unije, med prioritete pa si je zadal digitalizacijo v pravosodju in prenovo stečajne zakonodaje.
Poslanci opozicije mu očitajo predvsem pomanjkanje izkušenj in delovanje v podjetjih, ki so kasneje pristala v stečaju, zaradi česar menijo, da je med najšibkejšimi kandidati za to ministrsko funkcijo do zdaj.
Njegovo predstavitev je kot uspešno ocenilo 7 poslancev, proti jih je glasovalo 6.
V teh krajih nepoznani pravnik je na turneji po občinskih svetih (potrditi ga mora večina svetnikov v vseh šestih občinah) začel dobro v Šmarju pri Jelšah, nato pa se je ustavilo v Rogatcu in Kozjem, kjer ni prepričal dovolj svetnikov. Očitali so mu predvsem pomanjkanje izkušenj. V petem poskusu je bila za njim za direktorico potrjena mag. Jasna Žerak, ki pa je po uspešnih letih vodenja Zdrastvenega doma zaradi kompliciranja občinskih svetnikov v njeni domači Rog. Slatini, to mesto nepričakovano nedavno zapustila. Zdravstveni dom zdaj z razpisom ponovno išče novega direktorja.
Marjan Dikaučič je sicer ljubezen našel v Šmarju pri Jelšah, kjer sedaj živi z družino.
Zaslišanje kandidata za ministra za pravosodje Marjana Dikaučiča se je začelo z njegovo dolgo, skoraj eno uro trajajočo predstavitvijo svoje vizije dela, o njem samem in njegovih izkušnjah pa iz predstavitve nismo izvedeli prav veliko. Kot je napovedal, bo nadaljeval delo pravosodne ministrice Lilijane Kozlovič, ki je nedavno odstopila s položaja zaradi vladne razveljavitve postopka imenovanja delegiranih tožilcev. Za urejeno stanje na ministrstvu se ji je tudi zahvalil.
Med razlogi za svoje imenovanje je navedel predvsem neobremenjenost, saj na javnih funkcijah praktično nima izkušenj, le teh pa ima obilo iz prakse, kjer je deloval kot stečajni upravitelj, tako da dobro pozna enega izmed prioritetnih področij. Javnosti zaenkrat ni posebej poznan, saj ni delal na velikih zgodbah.
Javnosti nepoznan stečajni upravitelj z izkušnjami iz gospodarstva
Dikaučič, ki prihaja iz Slovenske Bistrice, živi pa v Šmarju pri Jelšah, je po diplomi na pravni fakulteti najprej deloval kot sodniški pripravnik na višjem sodišču v Mariboru, kasneje pa kot pravni svetovalec v družbi Varnost Maribor. Leta 2017 se je potegoval za mesto direktorja Zdravstvenega doma Šmarje pri Jelšah, kjer ga je svet zavoda na mesto že imenoval, vendar pa so ga nato v dveh občinah ustanoviteljicah ocenili za premalo izkušenega za to mesto in k njegovemu imenovanju niso dali soglasja.
V zadnjem času je deloval kot stečajni upravitelj, vodil pa je stečaje manjših in manj znanih družb. Več izkušenj ima tudi iz gospodarstva, kjer je ustanovil in vodil več podjetij. Prav na tem področju pa mu marsikaj očitajo poslanci opozicije, saj naj bi več družb, v katerih je deloval končalo v stečaju, nekatere naj bi bile udeležene tudi pri pranju denarja.
Delegirani tožilci – ne bom komentiral
Glede trenutno najbolj vroče teme resorja je že na samem začetku predstavitve dejal, da je danes ne bo komentiral, saj se želi izogniti kontaminaciji postopka, v katerem več strani napoveduje pravne postopke. Gre za imenovanje evropskih delegiranih tožilcev, ki ga je vlada razveljavila, zaradi česar pa je tudi odstopila njegova predhodnica Lilijana Kozlovič. Poslanci so od njega sicer vendarle zahtevali, da naj se opredeli do omenjene teme, saj je na funkciji politika in ne sodnika, ki bi moral skrbeti za nekontaminacijo postopka.
Ključna področja dela: Digitalizacija in stečajna zakonodaja
Med prioritete dela je Dikaučič navedel izboljšanje poslovnega okolja, tudi z izboljšanjem insolvenčne in stečajne zakonodaje in uvedbo večje transparentnosti v teh postopki ter hitrejšem reševanju sporov.
Zavzema se za digitalizacijo v sodstvu, še posebej na področju e-vlaganja in e-vročanja ter kibernetske varnosti ter človeku prijazne etične uporabe umetne inteligence v sodstvu. Digitalizacijo vidi predvsem v luči prijazne uporabniške izkušnje po meri uporabnika – državljana, s čimer želi povečati dostopnost sodstva, prek objavljanja sodb in povezovanja različnih služb v informacijski sistem.
Poleg digitalizacije je bila v njegovi predstavitvi pogosto omenjena tudi komunikacija – z vsemi dekežniki znotraj pravosodnega resorja kot širše. Sicer pa bo večina kratkega mandata, ki ga namerava zasesti povezana s predsedovanjem Svetu EU, na večini področij tako namerava nadaljevati dobro zastavljeno delo predhodnice in naddaljevati z izvrševanjem koalicijske pogodbe. Del predstavitve je namenil tudi predstavitvi investicij, ki so predvidene v prihodnjih dveh letih, predvsem izgradnja novega zapora na Igu in prenova ljubljanske pravosodne palače.
Očitki: Pomanjkanje izkušenj, sumljivi posli
Poslanci so med ključne očitke kandidatu izpostavili njegovo neizkušenost in da o njem praktično ne vedo nič. Očitajo mu tudi delovanje v nekaterih podjetjih, ki so bila blokirana in nekaj časa sumljivo neaktivna, ali pa so opravljala zanimive lastniške prevzeme tik zatem, ko jih je Dikaučič zapustil. Nekateri so mu očitali tudi pranje denarja in poznavanje z Rokom Snežičem.
Dikaučič je sicer kandidat SMC-ja, čeprav ni član te stranke.
Članek s portala Domovina.je (foto: Matej Grah, dz-rs.si)
