V okoliščinah kolobocij okrog referenduma o stolpu Krista naj bi danes v Rogaški Slatini imeli kar dve seji občinskega sveta – najprej Izredno, ki jo je sklicala skupina občinskih svetnikov z namenom zadržanja izvedbe referenduma o razglednem stolpu Kristal v času epidemije, za njo pa je bila napovedana še redna seja, brez te točke na dnevnem redu. A prve ni bilo, saj je ob uri prišlo namreč le šest svetnikov, za sklepčnost pa bi jih moralo biti prisotnih vsaj 11.
Datum referenduma tako ostaja 13. december, Andreja Flucher pa je zato napovedala ustavno presojo izvedbe referenduma v času epidemije.
S strani občinske opozicije sklicane zredne seje se je, poleg petih svetnikov SD udeležil še Velimir Krklec, za sklepčnost pa bi jih moralo biti prisotnih najmanj 11. Manjkajoči svetniki, razen Rozalije Šket, odsotnosti niso opravičili. Predcedujoča izredni seji Flucherjeva je lahko zato sejo, ki se ni niti začela, zgolj zaključila.
Le uro zatem je sledila še 17. redna seja, ki je bila sklepčna, vendar na dnevnem redu ni vsebovala razprave o referendumu. Slednjemu so zato nekaj besed namenili le pod točko razno, ko je svetnik Velimir Krklec izrazil ogorčenje nad neudeležbo občinskih svetnikov na izredni seji ter kot zdravstveni delavec izrazil zaskrbljenost, da se lahko referendum v Rogaški slatini spremeni v “epidemiološko bombo”. S strani občine so bila nato ponovno predstavljena pridobljena mnenja in razlogi za izvedbo referenduma 13. decembra.
Znano je, da občini zakon ne dopušča prestavitev datuma referenduma, kar je v svojem mnenju poudarilo tudi Ministrstvo za javno upravo, ki resorno tolmači delo lokalnih skupnosti. Pozitivno mnenje glede izvedbe referenduma je dalo tudi Ministrstvo za notranje zadeve. Izvedbo pa je odsvetoval Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), vendar se njegovo mnenje šteje zgolj kot splošno priporočilo v primeru, ko zakonodaja občinskim organom dopušča arbitrarno (poljubno) odločitev, kar pa občini v tem primeru ne dopušča. Podrobneje o tem smo pisali tukaj.
So nam pa na občini povedali še, da situacije ne bi spremenilo niti morebitno izglasovanje zadržanja izvedbe referenduma na izredni seji, saj bi bila takšna odločitev po njihovih besedah v nasprotju z zakonodajo.
Bo o ustavnosti referenduma v času epidemije odločalo pristojno sodišče?
Ob koncu seje je bila vidno razočarana Andreja Flucher. Kot je dejala v izjavi za javnost, je vladajoča večina znova dokazala, da jim ni mar ne za zdravje ljudi ne za njihove ustavne pravice ter da je pripravljena zlorabiti okoliščine, ogrožati zdravje in pravice ljudi, samo da bi dosegla svoj sporni cilj.To pa je po njenem prepričanju padec referenduma, saj se zavedajo, da je za veljavnost tega predpisan kvorum.
Zakonodaja veleva, da bo referendum uspešen, če bo proti postavitvi stolpa glasovala večina udeležencev referenduma, pri čemer mora biti tistih, ki bodo glasovali proti, vsaj 20 odstotkov vseh volilnih upravičencev oz. 1876 občanov. Takšno število volivcev pa bo, tako po mnenju pobudnice referenduma Eve Žgajner, kot tudi svetnikov, ki nasprotujejo gradnji stolpa, v teh razmerah težko privabiti na volišče.
Svetniška skupina SD je zato napovedala, da bo na ustavno sodišče vložil pobudo za presojo ustavnosti izvedbe referenduma v času epidemije. Še vedno so namreč prepričani, da okoliščine niso primerne, da bi zadostile ustavnim standardom za izvedbo referenduma.
Menijo namreč, da bo ovirana informiranost občanov, nekaterim pa bo zaradi karanten in izolacij morda celo preprečeno glasovati. Referendum v takih okoliščinah po njihovem mnenju ni skladen z Ustavo, zato zahtevajo, da o tem presodi Ustavno sodišče.
