Prosta delovna mesta Klikni tukaj za aktualne zaposlitvene oglase

Država ponovno dala zeleno luč, decembrska izvedba referenduma o stolpu Kristal zaenkrat ni pod vprašajem


Kljub pozivu slatinske opozicije po sklicu izredne seje, na kateri so želeli doseči prestavitev izvedbe referenduma o gradnji razglednega stolpa Kristal v Rogaški Slatini, ta ne bo sklicana. Datum referenduma, na katerem se bodo Slatinčani odločali ali v kraju želijo 106-metrski razgledni stolp, pa za zdaj ostaja isti.

O stolpu se bo tako odločalo 13. decembra. Slednje so v sredo še enkrat potrdili tudi na Ministrstvu za javno upravo (MJU).

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je sicer Občini Rogaška Slatina izvedbo referenduma odsvetoval, a na MJU poudarjajo, da je NIJZ nepristojno telo, katerega mnenje gre razumeti kot splošno priporočilo v primeru, ko zakonodaja občinskim organom dopušča arbitrarno (poljubno) odločitev, kar pa jim v tem primeru ne dopušča. Na Občini Rogaška Slatina zato poudarjajo, da bodo na voliščih poskrbeli za najvišjo možno varnost volivcev.

Ministrstvo za notranje zadeve pa je v odgovoru občanu najprej navedlo, da izvedba referenduma ne sodi med dovoljene izjeme veljavnih odlokov, po spremembi nekaterih določil odloka pa so mnenje korigirali ter izvedbi referenduma dali zeleno luč, če tako odloči občinski svet.

O tem, da je mag. Andrejo Flucher v imenu članov svetniške skupine SD od župana Rogaške Slatine mag. Branka Kidriča zahtevala sklic izredne seje, na kateri bi referendum prestavili na kasnejši datum, smo pisali pred dnevi. Razlog za to je bila objava članka v lokalnem časopisu, v katerem je  avtor navajal, da je Ministrstvo za notranje zadeve izreklo negativno mnenje na razpis in izvedbo referenduma 13. decembra.

Dokument naj bi po navedbah občana dobili tudi pristojni na Občini Rogaška Slatina, kar pa so ti zanikali. Prav tako so zavrnili zahtevo po sklicu izredne seje. Ministrstvo za javno upravo, ki resorno tolmači delo lokalnih skupnosti, je namreč občini obrazložilo, da za sklic izredne seje ni pravne podlage. V najnovejšem mnenju je Ministrstvo za javno upravo tudi še enkrat potrdilo datum izvedbe referenduma v Rogaški Slatini.

Z MNZ odgovorili občanu, kasneje pa podali natančnejše tolmačenje odlokov

Za razjasnitev dodatnih okoliščin, ki so se pojavile okoli trenutno najbolj pereče slatinske teme, smo se najprej obrnili na Ministrstvo za notranje zadeve. Tam so nam pojasnili, da so 28. oktobra 2020, torej na dan seje, na kateri so v Rogaški Slatini določili datum referenduma, prejeli dve vprašanji občana, ki sta se nanašali na dopustnost razpisa referenduma v času razglašene epidemije.

Odgovore so nato 2. novembra poslali tako Ministrstvu za javno upravo kot tudi občanu. Kot so pojasnili, so v prvem odgovoru res zapisali, da glede na takrat veljavni odlok o začasni delni omejitvi gibanja ljudi in omejitvi oziroma prepovedi zbiranja ljudi, izvedba referenduma ne sodi med dovoljene izjeme, saj ni bil prepoznan kot nujna naloga oz. naloga samoupravne lokalne skupnosti. Ker pa se je v vmesnem času odlok dopolnil, so v izogib nejasni interpretaciji 17. novembra 2020 z MNZ poslali bolj natančno tolmačenje 4. točke 1. člena odloka, ki je po novem določal, da se odlok ne uporablja za dejavnosti, ki se izvajajo za zagotavljanje izvajanja nalog države, samoupravnih lokalnih skupnosti, javnih služb in organe političnih strank.

Naknadno so tako na MNZ podali mnenje, da iz naštetih izjem izhaja, da se referendum lahko izvede, če občinski svet potrdi odločitev za njegovo izvedbo. Na ta način se namreč šteje med dejavnosti samoupravne lokalne skupnosti, obrazložijo na Ministrstvu za notranje zadeve, temu pa so kasneje pritrdili tudi pristojni na Ministrstvu za javno upravo.

Ministrstvo za javno upravo meni, da za preložitev referenduma ni pravne podlage

Tudi Ministrstvo za javno upravo je v dopisu z dne 18. november 2020 ponovno potrdilo, da se referendum lahko izvede 13. decembra 2020. Pozitivno mnenje so z MJU Občini Rogaška Slatina sicer posredovali že na dan seje, na kateri so svetniki potrdilo datum referenduma, tokrat pa so še enkrat pojasnili, da sistemska zakonodaja ne daje podlage za preložitev ali odpoved referenduma zaradi epidemije. Poleg tega Odlok o začasni delni omejitvi gibanja ljudi in omejitvi oziroma prepovedi zbiranja ljudi tudi določa, da omejitve iz odloka ne veljajo za dejavnosti, ki se izvajajo za zagotavljanje izvajanja nalog države, samoupravnih lokalnih skupnosti in javnih služb ter za organe političnih strank.

“S pravno formalnega vidika vztrajamo pri stališču, da za izvedbo referenduma ni ovir. Temu mnenju se pridružuje tudi Ministrstvo za notranje zadeve kot pripravljavec omenjenega odloka in Državna volilna komisija. V tem pogledu je treba stališče Nacionalnega inštituta za javno zdravje z dne 17. 11. 2020, ki kot sicer nepristojno telo izvedbo referenduma odsvetuje, razumeti kot splošno priporočilo v primeru, ko zakonodaja občinskim organom dopušča arbitrarno odločitev, ali bo nek dogodek izvedla ali ne. V primeru naknadnega referenduma pa gre za obliko neposredne demokracije, sproženo s strani volivcev, zato občinski organi nimajo arbitrarne pravice odločati, ali in kdaj bodo referendum izvedli. Naj še spomnimo, da postopek sprejemanja občinskega prostorskega akta, ki je predmet referendumskega odločanja, ne more biti zaključen, dokler referendum ni izveden,” med drugim zapišejo na MJU.

MJU: preložitev izvedbe referenduma nima pravne podlage

Na Ministrstvu za javno upravo so komentirali tudi pobudo svetniške skupine za preložitev izvedbe referenduma. Zapisali so, da glede na znana dejstva pobuda nima pravne podlage, saj da je pristojni občinski organ o tem že glasoval takrat, ko je sprejel splošni akt o razpisu naknadnega referenduma o prostorskem aktu in določil dan glasovanja.

“Trditev o domnevni grožnji javnemu zdravju je splošna, saj ob doslednem upoštevanju vseh priporočil NIJZ udeležba na voliščih in izvajanje nalog v volilnih odborih občanov ne bo dodatno ogrožala,” zapišejo na MJU ter dodajo, da so(bodo) v času zaostrenih zdravstvenih razmer v več občinah organizirali predčasne ali nadomestne volitve pod prilagojenimi higienskimi in organizacijskimi pogoji (en volivec na volišču, eno glasovalno mesto na volišču, večje število pisal, ki se sproti razkužujejo, obvezna higiena rok pred vstopom na volišče,  obvezne maske, plastične pregrade za volilni odbor, več dni  namenjenih predčasnemu glasovanju, ipd.). Celoten dopis MJU lahko preberete tukaj.

B.S.