Kako zdravi smo bili v občinah KiO v letu 2019?

18. 5. 2020 1:33

Najnovejši podatki zdravja v občinah KiO kažejo, da smo z nekaterimi kazalci občin Kozjanskega in Obsotelja lahko zadovoljni in za zgled preostali Sloveniji, spet nekateri kazalniki pa bi nas morali vsaj nekoliko skrbeti.

Spodaj vam predstavljamo podrobne podatke o tem, kakšno je zdravje ljudi v občinah KiO.

Objava najnovejših kazalcev zdravja v slovenskih občinah je letos nekoliko v senci pandemije novega koronavirusa

Kot kažejo najnovejši podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), so imeli najvišje povprečno trajanje bolniške odsotnosti delovno aktivnega prebivalstva v občini Rogatec (20,5 dni). Najmanj pa v občini Bistrica ob Sotli (povprečno 14,7 dni). Slovensko povprečje je 16,4 dni na delovno aktivnega prebivalca.

Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka je nadpovprečno visok v prav vseh občinah KiO. Največ oseb ta zdravila jemlje v občini Podčetrtek, kar 28,5 na 1oo prebivalcev, najmanj pa v občini Šmarje pri Jelšah, 23,4 ljudi na 100 prebivalcev. Slovensko povprečje je 23,0 ljudi na 100 prebivalcev.

V vseh občinak KiO razen v občini Bistrica ob Sotli (4,2 oseb na 100 prebivalcev) smo tudi nad slovenskim povprečjem pri prejemanju zdravil za sladkorno bolezen. Največ ljudi ta zdravila jemlje v občini Dobje (7,4 oseb na 100 prebivalcev). Slovensko povprečje je 5,2 osebi na 100 prebivalcev.

Pri stopnji bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi najbolj od slovenskega povprečja, ki je 2,1 osebe na 1000 prebivalcev, odstopa občina Bistrica ob Sotli, kjer je kar 3,3 oseb na 1000 prebivalcev bilo obravnavanih zaradi srčne kapi. Ostale občine KiO so blizu slovenskega povprečja.

Pri stopnji bolnišničnih obravnav zaradi možganske kapi, v vseh občinah KiO, razen Bistrici ob Sotli (1,7 oseb/1000 prebivalcev) in Rogaški Slatini (2,6 oseb/1000 prebivalcev) presegamo slovensko povprečje, ki je 2,6 oseb na 1000 prebivalcev. Največ primerov, več kot dvakratnik slovenskega povprečja, je v občini Dobje, kjer so lani zabeležili kar 5,5 možganskih kapi na 1000 prebivalcev.

Rakava obolenja v občinah KiO

Raziskava kaže, da smo pri številu novo odkritih rakavih obolenj v vseh občinah, razen v Dobju, pod slovenskim povprečjem.

na 100.000 prebivalcev Novo odkrita rakava obolenja v letu 2019
Dobje 630
Slovenija 563
Kozje 514
Šmarje pri Jelšah 502
Rogatec 474
Rogaška Slatina 460
Šentjur 459
Bistrica ob Sotli 441
Podčetrtek 370

Po vrstah raka je stanje naslednje: pri na novo odkritih rakavih obolenjih debelega črevesa in danke so štiri občine KiO nad slovenskim povprečjem. Največ te vrste raka je bilo lani odkritega v Dobju, 103 primeri na 100.000 prebivalcev, kar je v povprečju kar 33 primerov več od slovenskega povprečja. Podatek je za Dobje morda še nekoliko bolj zaskrbljujoč zaradi dejstva, da je odzivnost v programu SVIT (za zgodnje odkrivanje te vrste raka) v tej občini celo malenkost nižji od slovenskega povprečja. Tudi sicer je odzivnost v programu SVIT v občinah KiO (razen v občinah Šentjur, 67,2 % in Šmarje pri Jelšah 65,3 %) veliko nižja od povprečne odzivnosti na ravni države (64,6 %). Najmanjša odzivnost je v občini Bistrica ob Sotli (55,3 %), najbolj se slovenskemu povprečju (izvzemši Šentjur in Šmarje) približajo v občini Dobje (63,0 % odzivnost).

Tudi pri odzivnosti v programih ZORA (zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb materničnega vratu) in DORA (zgodnje odkrivanje raka dojk) smo v občinah KiO pretežno pod slovenskim povprečjem.

Pri na novo odkritih primerih raka dojke sta nad slovenskim povprečjem, ki znaša 121 na novo odktirih primerov raka dojk, le občini Šmarje pri Jelšah (145) in Bistrica ob Sotli (137). Pri na novo odkritih primerih raka pljuč, sta nad slovenskim povprečjem (67 novih primerov na 100.000 prebivalcev), občini Dobje (103) in Kozje (76).

Pri na novo odkritih primerih malignega melanoma najbolj izstopajo v občini Dobje, kjer so lani zabeležili kar 47 novig primerov te vrste raka. To je kar 21 primerov več od slovenskega povprečja, ki znaša 26 na 100.000 prebivalcev.

na 100.000 prebivalcev Novi primeri raka debelega črevesa in danke Novi primeri raka pljuč Novi primeri raka dojke Novi primeri malignega melanoma
Bistrica ob Sotli 49 ni podatka 137 16
Dobje 103 103 43 47
Kozje 93 76 73 12
Podčetrtek 50 30 38 6
Rogaška Slatina 58 32 94 25
Rogatec 29 43 118 27
Šentjur 76 50 92 15
Šmarje pri Jelšah 82 60 145 26
Slovenija 70 67 121 26

Umrljivost v občinah KiO

Splošna umrljivost v vseh občinah KiO presega slovensko povprečje. Največji delež umrlih so lani beležili v občini Dobje, 1386 na 100.000 prebivalcev. Slovensko povprečje je 916. Najnižjo splošno umrljivost med občinami KiO so zabeležili v Rogaški Slatini, 955 na 100.000 prebivalcev.

na 1000.000 prebivalcev Splošna umrljivost
Slovenija 916
Rogaška Slatina 955
Šentjur 960
Rogatec 995
Podčetrtek 1008
Šmarje pri Jelšah 1013
Bistrica ob Sotli 1104
Kozje 1150
Dobje 1386

Umrljivost po vzrokih smrti: Zaradi bolezni srca in ožilja na območju KiO najpogosteje umirajo v občini Rogatec (143 smrti na 100.000 prebivalcev, kar je skoraj dvakratnik slovenskega povprečja, ki je 77. Zaradi raka najpogosteje umirajo v občini Kozje (200 smrti na 100.000 prebivalcev), slovensko povprečje je 162. Zaradi raka na pljučih najpogosteje umirajo v občini Šmarje pri Jelšah (41 smrti na 100.000 prebivalcev), kar je točno na slovenskem povprečju. Samomorilnost je najvišja v občini Podčetrtek (57 smrti na 100.000 prebivalcev), slovensko povprečje je 19.

na 100.000 prebivalcev Umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja (0-74 let) Umrljivost zaradi vseh vrst raka (0-74 let) Umrljivost zaradi raka pljuč (0-74 let) Umrljivost zaradi samomora
Bistrica ob Sotli 52 127 ni podatka 56
Dobje 42 169 22 44
Kozje 111 200 34 27
Podčetrtek 31 105 19 57
Rogaška Slatina 76 174 32 30
Rogatec 143 120 15 18
Šentjur 73 154 30 29
Šmarje pri Jelšah 97 179 41 30
Slovenija 77 162 41 19

Glavni poudarki po občinah KiO
Izstopajoči zdravstveni poudarki za občino Bistrica ob Sotli:
  • Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je trajala povprečno 14,7 koledarskih dni na leto, v Sloveniji pa 16,4 dni.
  • Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil blizu slovenskemu povprečju, za sladkorno bolezen pa nižji od slovenskega povprečja.
  • Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je bila 3,3 na 1000 prebivalcev, starih 35 do 74 let, v Sloveniji pa 2,1.
  • Pri starejših prebivalcih občine je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka 4,5 na 1000, v Sloveniji pa 6,5.
  • Delež uporabnikov pomoči na domu je bil višji od slovenskega povprečja.
  • Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila 56 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 19.
Izstopajoči zdravstveni poudarki za občino Dobje:
  • Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je trajala povprečno 20,0 koledarskih dni na leto, v Sloveniji pa 16,4 dni.
  • Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil višji od slovenskega povprečja, za sladkorno bolezen prav tako.
  • Pri starejših prebivalcih občine je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka 10,9 na 1000, v Sloveniji pa 6,5.
  • Delež uporabnikov pomoči na domu je bil višji od slovenskega povprečja.
  • Stopnja umrljivosti zaradi samomora j
Izstopajoči zdravstveni poudarki za občino Kozje:
  • Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je trajala povprečno 16,4 koledarskih dni na leto, v Sloveniji prav tako.
  • Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil višji od slovenskega povprečja, za sladkorno bolezen pa blizu slovenskemu povprečju.
  • Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je bila 2,3 na 1000 prebivalcev, starih 35 do 74 let, v Sloveniji pa 2,1.
  • Pri starejših prebivalcih občine je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka 9,1 na 1000, v Sloveniji pa 6,5.
  • Delež uporabnikov pomoči na domu je bil višji od slovenskega povprečja. To je občina z najvišjo vrednostjo v Sloveniji.
  • Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila 27 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 19.
Izstopajoči zdravstveni poudarki za občino Podčetrtek:
  • Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je trajala povprečno 18,1 koledarskih dni na leto, v Sloveniji pa 16,4 dni.
  • Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil višji od slovenskega povprečja, za sladkorno bolezen pa blizu slovenskemu povprečju.
  • Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je bila 2,5 na 1000 prebivalcev, starih 35 do 74 let, v Sloveniji pa 2,1.
  • Pri starejših prebivalcih občine je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka 6,9 na 1000, v Sloveniji pa 6,5.
  • Delež uporabnikov pomoči na domu je bil višji od slovenskega povprečja.
  • Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila 57 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 19.
Izstopajoči zdravstveni poudarki za občino Rogaška Slatina:
  • Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je trajala povprečno 17,3 koledarskih dni na leto, v Sloveniji pa 16,4 dni.
  • Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil višji od slovenskega povprečja, za sladkorno bolezen prav tako.
  • Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je bila 2,0 na 1000 prebivalcev, starih 35 do 74 let, v Sloveniji pa 2,1.
  • Pri starejših prebivalcih občine je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka 4,7 na 1000, v Sloveniji pa 6,5.
  • Delež uporabnikov pomoči na domu je bil blizu slovenskemu povprečju.
  • Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila 30 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 19.
Izstopajoči zdravstveni poudarki za občino Rogatec:
  • Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je trajala povprečno 20,5 koledarskih dni na leto, v Sloveniji pa 16,4 dni.
  • Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil višji od slovenskega povprečja, za sladkorno bolezen prav tako.
  • Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je bila 2,1 na 1000 prebivalcev, starih 35 do 74 let, v Sloveniji prav tako.
  • Pri starejših prebivalcih občine je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka 5,5 na 1000, v Sloveniji pa 6,5.
  • Delež uporabnikov pomoči na domu je bil višji* od slovenskega povprečja.
  • Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila 18 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 19.
Izstopajoči zdravstveni poudarki za občino Šentjur:
  • Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je trajala povprečno 16,7 koledarskih dni na leto, v Sloveniji pa 16,4 dni.
  • Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil višji od slovenskega povprečja, za sladkorno bolezen prav tako.
  • Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je bila 1,9 na 1000 prebivalcev, starih 35 do 74 let, v Sloveniji pa 2,1.
  • Pri starejših prebivalcih občine je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka 3,8 na 1000, v Sloveniji pa 6,5.
  • Delež uporabnikov pomoči na domu je bil blizu slovenskemu povprečju.
  • Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila 29 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 19.
Izstopajoči zdravstveni poudarki za občino Šmarje pri Jelšah:
  • Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je trajala povprečno 18,5 koledarskih dni na leto, v Sloveniji pa 16,4 dni.
  • Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil blizu slovenskemu povprečju, za sladkorno bolezen pa višji od slovenskega povprečja.
  • Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je bila 1,5 na 1000 prebivalcev, starih 35 do 74 let, v Sloveniji pa 2,1.
  • Pri starejših prebivalcih občine je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka 5,0 na 1000, v Sloveniji pa 6,5.
  • Delež uporabnikov pomoči na domu je bil blizu slovenskemu povprečju.
  • Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila 30 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 19.
Kaj pa slovensko zdravje v mednarodnem okviru?

Glede na zadnjo raziskavo OECD pa so podatki za Slovenijo v primerjavi s 36 državami članicami OECD naslednji: pri novo odkritih primerih raka smo malenkost nad povprečjem (prva dvajsetericaa držav), pri splošni umrljivosti prebivalcev smo malenkost pod povprečjem (prva dvajseterica držav), pri umrljivosti zaradi raka je Slovenija v samem vrhu držav z največ smrtmi zaradi vseh vrst raka (prva trojica držav), umrljivost zaradi srčno žilnih bolezni je pri nas krepko pod povprečjem in se nahajamo v spodnji polovici držav. Po številu samomorov je Slovenija krepko nad povprečjem in se nahajamo v samem vrhu, pred nami sta samo Litva in Koreja.

B.S., vir: NIJZ

Oznake: , , , ,
Vam je članek zanimiv? Delite ga s prijatelji:
X
151 queries in 0,610 seconds.