Prosta delovna mesta Klikni tukaj za aktualne zaposlitvene oglase

Koliko Slovenci, Šmarčani in Šentjurčani še obiskujemo trgovine, lekarne in hodimo v službo


Vlada je v prizadevanjih za zajezitev širjenja novega koronavirusa sprejela vrsto ukrepov, ki so zelo zarezali v naše vsakdanje življenje in navade. Preventivno zaščitno obnašanje se je seveda pričakovano odrazilo na obisku nakupovalnih centrov, restavracij, lekarn, knjižnic, parkov in drugih priljubljenih točk, ki jih sicer redno obiskujemo.

Spletni velikan Google je na podlagi primerjave podatkov lokacij po katerih se vsakodnevno gibamo in mu jih preko svojih pametnih telefonov vseskozi posredujemo, če deljenje lokacije dovolimo, naredil analizo gibanja populacije po lokacijah v obdobjih pred “koronakrizo” in časom, ko je vlada začela sprejemati ukrepe in omejitve glede zbiranja in gibanja državljanov. Pričakovano je obisk najbolj priljubljenih točk drastično padel. Spodaj vam predstavljamo podatke za celotno Slovenijo ter Šentjur in Šmarje pri Jelšah.

Kako so se v marcu gibali prebivalci celotne Slovenije ter Šmarja in Šentjurja?
Slovenija:

Na ravni Slovenije je obisk restavracij, kavarn, nakupovalnih centrov, tematskih parkov, muzejev, knjižnic in kinodvoran upadel za do 88% v primerjavi s časom pred uvedbo ukrepov (graf 1).

Na ravni Slovenije je obisk restavracij, kavarn, nakupovalnih centrov, tematskih parkov, muzejev, knjižnic in kinodvoran upadel za do 88% v primerjavi s časom pred uvedbo ukrepov.
graf 1

Obisk trgovin z živili, kmečkih tržnic, drogerij in lekarn je bil okoli 50% nižji, če izvzamemo nedelje, ko je obisk upadel za okoli 90% (graf 2).

slovenija-trznica-lekarne
graf 2

Obisk parkov, plaž, mestnih trgov in drugih naravnih znamenitosti je pričakovano občutneje začel padati po omejitvi zadrževanja na javnih mestih. Je pa zanimivo, da tudi Googlovi podatki kažejo povečan obisk obale in ostalih turističnih krajev v zadnjem vikendu marca, zaradi česar je bil naknadno sprejet odlok o omejitvi gibanja izven svoje občine. Pred “usodnim” vikendom je bil sicer zabeležen okoli 60 % upad obiskanosti teh lokacij (graf 3).

slovenija-plaza-parki
graf 3

Obisk postajališč javnega prevoza (avtobusne in železniške postaje) je upadel za okoli 70 % (gtraf 4).

postaje-slovenija
graf 4

Ker je mnogo ljudi začelo delati od doma je za okoli 60% upadla tudi prisotnost posameznikov na delovnem mestu (graf 5).

slovenija-delovna-mesta
graf 5

Kakopak so bili edinega drastičnega povečanja obiskanosti deležni naši domovi. Tam se v zadnjem obdobju namreč nahajamo 40% več časa (garf 6).

doma-slovenija
graf 6
Šentjur:

Google je zadostno število podatkov zbral za tri sklope lokacij.

Obisk restavracij, kavarn, nakupovalnih centrov, tematskih parkov, muzejev, knjižnic in kinodvoran upadel za okoli 80% v primerjavi s časom pred uvedbo ukrepov (graf 7).

sentjur-nakupovalni-centri-kavarne-muzeji-kino-knjiznice
graf 7

Obisk trgovin z živili, kmečkih tržnic, drogerij in lekarn je bil okoli 50% manjši (graf 8).

sentjur-trznica-lekarne
graf 8

Ker je mnogo ljudi začelo delati od doma je za okoli 50% upadla tudi prisotnost posameznikov na delovnem mestu (graf 9).

sentjur-delovna-mesta
graf 9
Šmarje pri Jelšah:

Google je zadostno število podatkov zbral za tri sklope lokacij.

Obisk restavracij, kavarn, nakupovalnih centrov, tematskih parkov, muzejev, knjižnic in kinodvoran upadel za okoli 80% v primerjavi s časom pred uvedbo ukrepov (graf 10).

smarje-nakupovalni-centri-kavarne-muzeji-kino-knjiznice
graf 10

Obisk trgovin z živili, kmečkih tržnic, drogerij in lekarn je bil okoli 60manjši (graf 11).

smarje-trznica-lekarne
graf 11

Ker je mnogo ljudi začelo delati od doma je za čez 60% upadla tudi prisotnost posameznikov na delovnem mestu (graf 12).

smarje-delovna-mesta
graf 12
Slovenci so protikorona ukrepe sprejeli pozitivno
Po anketi, ki jo je pred dnevi objavil Valicon, Slovenci večinsko podpirajo vladne ukrepe za zajezitev koronavirusne krize. Še vedno pa jih nekaj odstotkov več meni, da so preblagi, kot da so prestrogi.

70 % vprašanih meni, da gredo stvari v Sloveniji že na bolje.

Glede delovne aktivnosti v času koronavirusne krize pa petina vprašanih poroča o povečanem obsegu dela, 37 % jih dela približno enako kot prej, desetina dela po skrajšanem delovnem času, petina jih je trenutno na čakanju, zaposlitev pa je izgubilo 4 % vprašanih.

Med preostalo desetino, ki so tudi delovno neaktivni, jih je 7% na dopustu (5% na rednem, 2% na izrednem), 3% pa imajo bolniški stalež. (intervali zaupanja za te ocene so dokaj široki).

Celotno anketo si oglejte na tej povezavi.