Po slovenskih mestih, krajih in vse bolj tudi vaseh vse žari že praktično ves december. A Slovenci do prehitrega okraševanja in postavljanja božične smrekice očitno vendarle ostajamo zadržani in ne sledimo lokalnim veljakom ter trgovcem, ki z božičem neredko začnejo že koncem novembra.
V anketi spletnih medijev Kozjansko.info in Celje.info, v kateri je sodelovalo 586 bralcev, je večina bralcev dejala, da božično smrečico postavlja na božični večer, oziroma nekaj dni pred božičem. Ob njej pa še vedno večinsko postavljamo tudi jaslice.
A okrog božičnih navad se jasno zarisujejo razlike med podeželskim in mestnim okoljem.
Čeprav se ob gneči v trgovskih centrih v predprazničnih dneh morda zdi drugače, Slovenci po mednarodnih raziskavah ne sodimo med največje božične zapravljivce. Slednje se je izkazalo tudi v anketi portalov Celje.info in Kozjansko.info.
Četrtina vseh sodelujočih s Kozjanskega in Obsotelja najraje kupuje v Sparu, petina pa v Hoferju. V “domačem” Jagru jih kupuje le desetina, v Kei/Tušu pa dva odstotka več.
Največji ljubitelji Spara so sicer Šmarčani, saj jih v tej avstrijski trgovini kupuje več kot tretjina med sodelujočimi. Šentjurčani najraje kupujejo v Kei (28 %), Slatinčani pa v Hoferju (28 %).
Približno polovica anketirancev, živečih na kozjansko-obsoteljskem podeželju in 35 odstotkov tistih živečih v mestnem okolju (Celje) za veselodecembrska darila zapravi do 100 evrov. Nadaljnjih 30 % (na podeželju in v mestu) pa zapravi med 100 in 200 evri.
Več kot 300 evrov zapravi zgolj okrog 5 odstotkov živečih na kozjansko-obsoteljskem ter 8 odstotkov živečih v Mestni občini Celje. 12 odstotkov sodelujočih podeželanov in kar slaba petina meščanov pa veselodecembrskih daril sploh ne kupuje.
In kateri dobri mož jih v njihovih družinah ponavadi prinese? Med tremi kandidati je zmagovalec Božiček, ki darila nosi v družini štirih petin sodelujočih podeželanov in meščanov. Sveti Miklavž nosi darila pri 55 % podeželanov in polovici meščanov. Dedek Mraz pa je očitno povsem izven mode, saj iz Sibirje do Podalpja doseže le vsakega desetega podeželana in 15 % meščanov.
Približno toliko in v povsem enakem razmerju pa pri sodelujočih daril ne nosi nobeden od decembrskih “dobrih mož”.
Božič praznik Jezusovega rojstva le za dobro tretjino, a jaslice stojijo v večini domov …
Kako pa je s postavljanjem božične smrečke? Skupaj s krajevnimi veljaki in trgovci ga v začetku decembra postavi le 8 odstotkov sodelujočih prebivalce Kozjansko-obsoteljskega in 13 % živečih v Celju. Sredi decembra to stori 14 % podeželanov in 18 % odstotkov meščanov. Dobrih 30 % enih in drugih drevo postavi nekaj dni pred božičem. Tradicije postavljanja božičnega drevesa na božični večer pa se drži 44 % anketirancev s Kozjanskega in Obsotelja ter 27 % Celjanov.
Kar 11 % slednjih pa božične smrečice sploh ne postavlja, medtem ko je na podeželju takšnih le 4 % sodelujočih.
Ampak kaj anketirancem sploh pomeni božič? Kot “družinski praznik” ga je opredelilo daleč največ anketirancev, dobre štiri petine na podeželju in slabe štiri petine v mestu. Šele na drugem mestu, s precej nižjim odstotkom je za anketirance božič tudi/predvsem praznik Jezusovega rojstva. Tako ga dojema 39 % podeželanov in 30 % meščanov. Da je božič priložnost druženja s prijatelji, je odgovorila dobra petina enih in drugih. Kot praznik naše kulture in civilizacije ga doživlja 14 % podeželanov in 20 % meščanov.
Precej v neskladju z številom tistih, ki božič dojemajo kot Jezusovo rojstvo, pa so odgovori o tem, v koliko domovih ob božični smrečici postavljajo tudi jaslice. Slednje velja kar za tri četrtine sodelujočih prebivalcev kozjansko-obsoteljskega ter slabo polovico prebivalcev MO Celje.
Opazno je, da na podeželju v mnogo več domovih postavljajo jaslice, četudi božiča ne dojemajo kot praznika Jezusovega rojstva, medtem ko se odstotek enega in drugega v mestu mnogo bolj ujema. To pomeni, da v mestnem okolju jaslice vidimo v glavnem pri družinah, ki božič praznujejo kot verski praznik, na podeželju pa tudi še kje drugje.
Dom, topel dom …
In kje bodo sodelujoči iz Kozjanskega in Obsotelja silvestrovali? Dve tretjini vas bo silvestrovalo kar doma, v krogu družine, okrog 15 % pri prijateljih, okrog 5 % na javnih silvestrovanjih na odprtem, dobre 3 % v tujini, 5 % pa vas bo “najdaljšo noč v letu” raje kar prespalo.
