Junija letos je Ministrstvo za okolje in prostor objavilo Pobudo za pripravo državnega prostorskega načrta za polje 15 vetrnih elektrarn na območju občin Mislinja, Zreče in Slovenska Bistrica.
Pobuda je največ prahu dvignila v Zrečah, kjer tako občina, predvsem pa podjetje Unitur, ki upravlja s Turističnim centrom Rogla in Termami Zreče, nasprotujejo postavitvi vetrnih elektrarn na Zreškem Pohorju.
V Uniturju so prepričani, da bi takšen poseg negativno vplivala na okolje ter nepopravljivo spremenil vidno podobo območja. Obenem pa bi po njihovo onemogočila nadaljnji razvoj turizma.
Unitur nasprotuje predlogu pobude, po katerem bi bile vetrnice postavljene ob oz. na smučiščih, čeprav se na drugi strani pojavljajo neuradne informacije, da naj bi že nekaj časa na smučišču, oz. neposredni bližini sami načrtovali postavitev manjših vetrnic.
Investitor Stiria Invest iz Rogaške Slatine ob vsem razburjenju miri in pravi, da je projekt šele v fazi raziskav, študij in iskanja najoptimalnejših rešitev. Tudi sicer se predvideva postavitev sodobnih in tehnološko dovršenih vetrnic, ki niso škodljive za okolje in ljudi.
Občina Zreče: vetrnice bi preveč posegale v Pohorje
Na Občini Zreče so nam glede državne pobude za postavitev vetrnih elektrarn povedali, da je na območju Rogle za takšne projekte že v preteklosti obstajal precejšen interes, ker pa je območje uvrščeno v varstveno območje Natura 2000, do nadaljnjih korakov ni prišlo.
Ker pa država za te namene ponovno namenja visoke subvencije, so se pojavile nove pobude za umeščanje vetrnih elektrarn v prostor z državnimi prostorskimi načrti, kar pa pomeni, da bi bilo verjetno treba za območje izdelati predhodno presojo vplivov na okolje.
Sicer pa na občini poudarjajo, da skušajo na dobršnem delu območja čim bolj uveljavljati sonaravni turizem, šport in rekreacijo, zato nad tako obširnim projektom postavitve močnih in velikih vetrnih elektrarn niso navdušeni. To bi po njihovo namreč preveč posegalo v Pohorje, ki predstavlja še eno izmed zadnjih večjih neokrnjenih zelenih bisernih oaz v Sloveniji.
Unitur d.o.o.: Takšno polje vetrnih elektrarn bi nepopravljivo spremenilo naravno okolje in upočasnilo oz. ustavilo razvoj turizma
Državni pobudi nasprotujejo tudi v podjetju Unitur d.o.o., ki upravlja s Turističnim centrom Rogla in Termami Zreče. Poudarjajo namreč, da so njihovi strateški cilji usmerjeni v razvoj okoljsko vzdržnih in trajnostno naravnanih turističnih produktov za kar je odločilnega pomena ohranjanje naravnega okolja v njegovi čim bolj prvobitni, avtohtoni in avtentični obliki.
Kot poudarjajo, je z zemljevida predvidenih lokacij razvidno, da so vetrne elektrarne predvidene v neposredni bližini Turističnega centra Rogla, nekatere pa tudi na športnih površinah in površinah, ki so namenjene širjenju smučarskih in tekaških prog ter razvoju novih zelenih turističnih produktov.
Takšno polje vetrnih elektrarn bi po njihovo nepopravljivo spremenilo vidno podobo naravnega okolja ter negativno vplivalo na njegovo floro in favno, obenem pa bi imelo negativen vpliv na nadaljnji razvoj turizma na Zreškem Pohorju, zaključujejo na Uniturju.
Potencialni investitor: Projekt je šele v fazi raziskav. Postavitev vetrnih elektrarn na smučišču ni del tega projekta
Na bojazni v Zrečah so se odzvali tudi v podjetju Stiria Invest d.o.o. iz Rogaške Slatine, ki naj bi izvedlo postavitev vetrnih elektrarn predvidenih v državni pobudi. Pravijo, da je državni prostorski načrt vetrnih elektrarn PVE Mislinja na Rogli šele v fazi raziskav, projektne rešitve pa se sproti spreminjajo v skladu s smernicami soglasodajalcev. Prvotna zasnova predstavljena v državni pobudi je tako že doživela nekaj sprememb, zato je še preuranjeno delati zaključke glede projekta. Ko bodo znane optimalne rešitve, pa se bodo kot investitor usklajevali tako s soglasodajalci, kot tudi podjetjem Unitur, pravijo.
Celoten proces raziskav in izdelav študij bo sicer trajal nekaj let, tako da je do realizacije še zelo daleč. Trenutno pa strokovno proučujejo območje ob državni cesti na relaciji Rogla – Koča na Pesku, kjer pa stojišč niso predvidena v bližini objektov v katerih prebivajo ljudje.
Dodajajo tudi, da sodobne in tehnološko dovršene vetrnice niso škodljive za okolje in ljudi, zato je zastraševanje in nestrpnost akterjev raznih zelenih iniciativ posledica nepoznavanja delovanja tega najbolj čistega vira pridobivanja obnovljive energije ali pa kakšnih drugih koristi.
Kar pa se tiče bojazni Uniturja, da so vetrnice predvidene tudi na smučišču, pa je investitor poudaril, da umeščanje stojišč vetrnih elektrarn v samo jedro smučarskega centra Rogla ni v njihovih načrtih, temveč gre pri tem za projekt, ki poteka lokalno in v sklopu druge gospodarske družbe.
Je državna pobuda prekrižala lokalne načrte za postavitev vetrnic na Rogli?
Bi lahko bili torej v ozadju nasprotovanja državni pobudi tudi drugačni interesi? Kot smo izvedeli neuradno, naj bi v Zrečah na lokalni ravni že nekaj časa sami s svojim investitorjem načrtovali postavitev vetrnih elektrarn. Šlo naj bi za postavitev štirih manjših vetrnih elektrarni z nazivno močjo pod 1 MW, za kakršne ni potrebna sprememba namembnosti zemljišča in naj bi bile umeščene v samo jedro Turističnega centra Rogla, torej tudi na smučišča, oziroma v njihovo neposredno bližino.
Je torej mogoče, da v Zrečah na eni strani nasprotujejo načrtom postavitve vetrnih elektrarn po državni pobudi, na drugi strani pa sami snujejo lastni projekt postavitve, sicer manjših, vetrnih elektrarn? Za dodatna pojasnila glede tega smo zato zaprosili oba zreška deležnika.
Iz Občine Zreče so namigovanja zavrnili in zatrdili, da ne vodijo nobenega postopka umeščanja vetrnih elektrarn na Rogli na podlagi pobude investitorjev, prav tako pa v okviru sprejemanja občinskih prostorskih načrtov tudi ne načrtujejo postavitve vetrnih elektrarn na območju Rogle.
Unitur d.o.o. pa nam pojasnil na dodatno poizvedovanje o zasebnih projektih, ki naj bi se načrtovali znotraj Turističnega centra Rogla, zaenkrat niso dali, češ da je poslovodstvo podjetja do ponedeljka službeno odsotno.
Pri projektu na Rogli ne gre za istega investitorja, kot pri projektu vetrnih elektrarn Rogatec na grebenu Maceljske gore, o čemer smo pisali TUKAJ (klik!).
B.S., foto: Pixabay, Portal GOV.SI in Stiria Invest
