Leta 2019, tridesetletje po padcu Berlinskega zidu in železne zavese, ki simbolizirata slovo komunizma, enega od treh velikih totalitarizmov 21. stoletja, se počasi, a zanesljivo iz ulic in trgov poslavljajo tudi liki tistih časov.
Izpred Osnovne šole v Rogatcu so vendarle odstranili kip enega glavnih politikov jugoslovanskega komunizma, Edvarda Kardelja, in se s tem izognili zadregi, kako otrokom pojasniti, kaj ta doprsni kip počne pred vrati ustanove, kjer naj bi mladino vzgajali v spoštovanju človekove svobode, pravic in dostojanstva.
Po padcu Berlinskega zidu pred 30. leti, je simbolično pred nekaj dnevi odstranjen tudi kip mračne zgodovine SLO in še nekaterih drugih narodov v soseščini. Končno! ✌️? pic.twitter.com/LlyTu7GQla
— Viktor Božak (@vikibozak4) November 11, 2019
Kardelj je globoko v 21. stoletje pred vhodom v OŠ Rogatec najbrž vztrajal tudi po želji bivšega ravnatelja Viljema Prevolška. Ta simpatij do komunističnega veljaka očitno ne skriva. Po naših informacijah je po odstranitvi kipa nekaterim nekdanjim sodelavcem ponosno razpošiljal svojo fotografijo ob Kardeljevem kipu pred šolo.
A z novo ravnateljico Alenko Virant so prišli novi časi in Kardelj ter Prevolšek skupaj odhajata v zgodovino. Kot smo na Kozjansko.info že poročali, je novo vodstvo pričakala prazna šolska blagajna, dolgovi do dobaviteljev ter “sumljivi posli”, ki jih zdaj preiskujejo kriminalisti. Zgodbo bomo na Kozjansko.info seveda spremljali tudi v prihodnje.
Kidrič še ni padel
Posamezni relikti nedemokratičnih časov na Kozjansko-obsoteljskem sicer še ostajajo. Eden takšnih je kip še enega komunističnega voditelja, Borisa Kidriča, ki so ga pred slatinsko terapijo postavili v zadnjem desetletju režima, leta 1983.
Da posamezno takšno obeležje izven muzejskih zbirk ostane še na javnem mestu, morda vendarle ni tako napačno. Predstavlja lahko spomin in opomin na čase, katerih bistvo je Joža Malek v legendarnem Partljičevem delu Moj ata, socialistični kulak posrečeno povzel takole: »Zdaj je svoboda, zdaj moramo biti tiho«. Na čase, ko si se zaradi branja ruske literature lahko mimogrede znašel prenašajoč kamenje na Golem otoku.
L. Č.
