Potem ko dediči nekdanjega veleposestnika Ferdinanda Attemsa z zahtevkom po vračilu gradu Olimje in Podčetrtek s pripadajočimi posestvi niso uspeli na Okrajnem sodišču v Šmarju pri Jelšah in v kasnejših sodnih postopkih v Sloveniji, so poskušali še s pritožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice. Z njo so zahtevali dobrih 11 milionov evrov odškodnine, a so bili tudi na zadnji instanci zavrnjeni.
Župan Podčetrtka Peter Misja je ob odločitvi ESČP dejal, da je sedaj končno čas, da se zadeve okrog gradu rešijo.
Pred dnevi je Evrospko sodišče za človekove pravice (ESČP) končalo dolgo sodno bitko za gradu Olimje in Podčetrtek s pripadajočimi posestmi. Sodišče je zavrnilo pritožbo treh dedičev nekdanjega veleposestnika Ferdinanda Attemsa glede vračila premoženja. Dediči so se na ESČP namreč pritožili potem, ko jim je Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah zavrnilo zahtevek za vračilo gradu Olimje ter gradu Podčetrtek s pripadajočimi posestmi, ki so bila bila po 2. svetovni vojni zaplenjena njihovim prednikom. Sloveniji so očitali kršenje pravic do poštenega sojenja, mirnega uživanja premoženja in učinkovitega pravnega sredstva.
Pritožniki naj bi imeli legitimno pričakovanje, da jim bo premoženje vrnjeno na podlagi zakona, po katerem so že prej v treh drugih slovenskih sodnih okrajih z zahtevkom za vračilo uspeli pridobiti nekaj premoženja, na Okrajnem sodišču v Šmarju pri Jelšah pa ne, čeprav naj bi vsa štiri sodišča odločala na podlagi identičnega dejanskega stanja in istih predpisov.
Pritožnikom je bilo sporno premoženje najprej sicer vrnjeno s pravnomočnim sklepom, ki ga je potrdilo tudi Vrhovno sodišče, a je kasneje prišlo do drugačne odločitve Ustavnega sodišča. Tej je v nadaljevanju sledilo tudi Vrhovno sodišče. Ker je slednje v ponovnem odločanju zahtevek pritožnikov za vračilo zaplenjenega premoženja zavrnilo, jim je bila s tem dokončno odvzeta pravica do vrnitve zaplenjenega premoženja, saj drugega (upravnega) postopka zaradi poteka rokov niso več mogli sprožiti.
Pritožniki so zato pred ESČP zahtevali povračilo nepremoženjske škode, in sicer v višini 30.000 evrov za vsakega izmed njih (skupno 90.000 evrov), ter povračilo premoženjske škode v višini 11,1 mio evrov, ki jim naj bi nastala kot posledica kršitve Konvencije v postopkih pred slovenskimi sodišči. ESČP je s sklepom pritožbo treh dedičev v celoti razglasilo za neutemeljeno in nesprejemljivo.
Odločitev ESČP pozdravlja tako Državno odvetništvo, kot tudi župan Podčetrtka Peter Misja
Odločitev v tej zadevi je izjemno pomembna tako zaradi visokega zahtevka pravičnega zadoščenja kot tudi zaradi obrazložitve ESČP glede možnosti države, da vloži ustavno pritožbo zaradi kršitve človekovih pravic, ter očitkov glede arbitrarnosti, pomanjkljive obrazložitve odločb domačih sodišč ter glede tega, da pritožniki niso imeli dostopa do Ustavnega sodišča, so zapisali na Državnem odvetništvu.
Župan občine Podčetrtek Peter Misja je v prvem odzivu na sodbo zapisal: “Sedaj smo pa na vrsti mi in lastniki, da dokončno rešimo zadevo!” Že po zadnjih županskih volitvah je Misja poudarjal, da je ena izmed prioritet tega mandata ureditev porušenih oz. dotrajanih objektov v občini, med katere spada tudi propadajoči Grad Podčetrtek, ki je eden najstarejših gradov v Sloveniji saj je bil prvič omenjen že leta 1261. Ta se je sicer pred dvema letom prodajal celo na spletnem oglasniku Bolha. Grad Podčetrtek je sicer v 20 odstotni lasti Občina Podčetrtek, večinski lastnik pa je družina Zečević.
