Na Kozjansko.info začenjamo s podrobnejšimi predstavitvami najvplivnejših Kozjanskega in Obsotelja v zadnjem desetletju. Najprej so na vrsti tisti med 41. in 50. mestom.
IME IN PRIIMEK | PREDSTAVITEV | |
41 |
Franci But
|
Na 56-letnega Kostrivničana bi se danes brez omembe na lestvici najvplivnejših Kozjanskega in Obsotelja na našem območju redkokdo spomnil, a Franci But je v resnici naredil izjemno politično in diplomatsko kariero.
Na sceno je stopil leta 1997, ko je kot nadomestni poslanec SLS zgolj za sedem dni sedel v državnem parlamentu. Poslansko funkcijo je z vstopom SLS v Drnovškovo vlado takoj nato zamenjal z mestom državnega sekretarja na kmetijskem ministrstvu in leto kasneje namestnik vodje ožje pogajalske skupine za vstop Slovenije v EU, kjer je bilo, kot se spominja Delo, takrat slišati veliko pohvalnih besed o njegovem delu. Med letoma 2001 in 2003 je predsedoval Slovenski ljudski stranki, med letoma 2000 in 2004 pa vodil ministrstvo za kmetijstvo. Naslednji dve leti je na tem ministrstvu opravljal delo državnega sekretarja, vmes neuspešno kandidiral za poslanca Evropskega parlamenta, nato pa prestopil v veleposlaniške vode. Med letoma 2007 in 2010 je bil veleposlanik v Pragi, nato še v Beogradu. Od tam se je decembra 2014 vrnil v kabinet zunanjega ministra Karja Erjavca Srbiji. Iz Beograda se je vrnil 1. decembra 2014. Po vrnitvi v Ljubljano je najprej delal v kabinetu ministra Karla Erjavca, kasneje je prevzel druge naloge znotraj ministstva. V diplomacijo se je leta 2017 vrnil na velika vrata, v najpomembnejšo mednarodno partnerico Slovenije: postal je veleposlanik Republike Slovenije v Berlinu. |
42 |
Aleksander Janša
|
Direktor in lastnik prehrambenega podjetja Hrib je edini predstavnik najmanjše občine našega območja – Dobja. Hrib s sedežem v kraju Večje Brdo deluje od leta 1991. Glavna dejavnost je pakiranje oreškov, suhega sadja in prigrizkov, praženje in proizvodnja prigrizkov v lastni pražarni ter sušenje sadja in zelenjave v vakuumski sušilnici.
Od vzpostavitve sodobnega objekta v bližini šentjurskega Hruševca gre podjetju vse bolje. V letu 2017 je izkazalo rekordnih 21 milijonov evrov prometa in zaposlovalo 47 ljudi. Potrošniki Hrib poznajo po blagovni znamki Odlično, v zadnjem času pa se lahko z njihovo ponudbo oskrbijo v diskontni trgovini v šentjurski Novi vasi. |
43 |
Franc Branko Zupanc
|
Lastnik šentjurske trgovine Akvonij je svojo poklicno pot pričel v štorski železarni, kjer je skrbel za elektro-opravila. Sredi osemdesetih je pričel s popoldansko obrtjo, ki je prerasla v servis bele tehnike, kasneje pa je sledil še korak v trgovske vode.
Svoje podjetje, ki deluje od leta 1990 in ima vseskozi zgolj eno poslovalnico, je poimenoval po rimskem božanstvu, ki je častilo vode Voglajne, sam pa k svojim reklamnim katalogom oz. Vabilom vedno pripiše kakšno globljo misel. »Malce drugačna trgovina« je leta 2009 obrnila blizu 8 mio EUR, v zadnjih letih pa se številka suče okoli 5,5 mio EUR. Sčasoma je število sodelavcev nekoliko zmanjšal, po zadnjih dostopnih podatkih pa jih ima 22. Leta 2011 je nastopil kot državnozborski kandidat stranke za trajnostni razvoj – TRS in v celjski volilni enoti dosegel najvišji rezultat . Po tem v javnem življenju ni puščal vidnejših sledi, občasno mesto na lestvici najvplivnejših Kozjanskega in Obsotelja pa mu prinese sloves njegove trgovine, ki je znana daleč na okrog po tem, da se robo tukaj da vedno kupiti “malo ceneje” kot kjerkoli drugje. |
44 |
dr. Slavko Ciglenečki
|
Če je njegov oče, legendarni fotograf in kulturni delavec iz Šmarja pri Jelšah, najbolj povedno fotografijo iz svojega opusa naslovil Med nebom in zemljo, je Slavko Ciglenečki mlajši ostal bolj pri tleh, raziskoval, kakšne zgodbe odkrivajo arheološke izkopanine.
Član Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU), ki je po magisteriju in doktoratu na ljubljanski Filozofski fakulteti znanje izpopolnjeval tudi v Bonnu kot štipendist Humboldtove fundacije, preučuje poznoantično obdobje, zgodnjekrščansko arheologijo, staroslovansko arheologijo in mitologijo. S svojimi raziskavami, ki so ga popeljale tudi na Rifnik, je Slovenijo postavil na znanstveni zemljevid rimskega imperija v pozni antiki in se v mednarodnem prostoru uveljavil kot eden vodilnih raziskovalcev tega obdobja. Leta 2016 je prejel nagrado za življenjsko delo Slovenskega arheološkega društva. |
45 | prim. mag. Frančiška Škrabl Močnik
|
Na lestvici najvplivnejših našega območja se je Frančiška, rojena leta 1949 v Rogatcu, kjer je tudi začela z zdravniško kariero, pojavljala na začetku, ko je bila strokovna direktorica Splošne bolnišnice Celje.
V knežjem mestu je bila predstojnica kardiološkega oddelka, ki se je med drugim izobraževala tudi v Združenih državah Amerike, in nosila naziv primarij. V letu 2008 je bila javnost pozorna nanjo, ko je zasedala prvo mesto plačilne lestvice v javnem sektorju v državi z zneskom nad 12 tisočakov bruto mesečno. Svojčas je bila tudi predsednica humanitarnega društva Korona, ki je bilo ustanovljeno z namenom zbiranja sredstev za nakup rentgena za invazivno srčno diagnostiko. Med letoma 2010 in 2014 je bila na listi SLS članica celjskega mestnega sveta. Ugledna zdravnica je minulo leto žal umrla, a s svojim delom je v minulem desetletju pustila takšen pečat, da Goratčanke med izjemnimi ljudmi z našega območja enostavno nismo mogli spregledati. |
46 | Lucija Stupica Enbohm
|
Poezija in arhitektura sta, ob družini, prvi ljubezni Lucije Stupice, prejemnice številnih domačih in tujih literarnih nagrad. Že s prvo pesniško zbirko, Čelo na soncu, ki jo je javnosti predstavila leta 2001, je pobrala nagrado za najboljši prvenec Slovenskega knjižnega sejma, dobro sprejete so bile tudi njene naslednje zbirke.
Festival Pranger, ki od leta 2004 na Obsotelje in Kozjansko vabi pesnike, kritike in prevajalce, lani pa je doživel že 14. izvedbo, je bil njen otrok, soblikovala ga je do leta 2010. Ne le v Sloveniji, njeno poezijo lahko bralci v prevodih berejo tudi na Hrvaškem, Srbiji, Makedoniji … In na Švedskem, kjer je na otoku Oaxen pri Stockholmu našla svoj novi dom. Odkar je zapustila domovino in z njo domače kraje, jo med vplivneži Kozjanskega in Obsotelja srečujemo vse redkeje. |
47 |
Jana Führer
|
V zadnjem desetletju smo večkrat poročali o uspehih Jane Führer s Kristan Vrha v občini Šmarje pri Jelšah, ki je v showdovnu osvajala prestižne naslove. Tako je bila trikrat razglašena za najboljšo športnico med invalidi v državi, leta 2009 pa je na Švedskem postala svetovna prvakinja.
Uspešna je bila tudi po porodniški odsotnosti in je med drugim nosilka medalj z evropskih prvenstev. Pred nekaj leti se je preizkusila še v atletiki, kjer je skušala v skoku v daljino priti na paraolimpijske igre. Do norme ji je zmanjkalo le malo. Vseeno je nastopila na svetovnem prvenstvu v Dohi, kjer ji je pripadla čast nosilke državne zastave. |
48 |
Stanko Šket |
Številne generacije Šmarčanov ga poznajo kot dolgoletnega ravnatelja OŠ Šmarje pri Jelšah, vsi drugi pa so ga v zadnjih štirih letih lahko spoznali kot župana šmarske občine.
Pod njegovim vodstvom se je po številu učencev ena največjih šol v državi stalno posodabljala in sledila sodobnim izobraževalnim trendom, kar se je med drugim odrazilo tudi v številnih priznanjih, ki so jih učenci osvajali na tekmovanjih iz znanja, športa in kulture. Pred upokojitvijo se je preizkusil še na političnem parketu. Kar mu ni uspelo leta 1998, ko je na volitvah prepričal dobro četrtino volivcem, mu je 16 let kasneje, ko se je s 50,7 odstotka glasov v prvem krogu zavihtel na županski stolček občine Šmarje pri Jelšah. Njegov prvi županski mandat je bil tudi zadnji. Glavne obljube, odprtja bazena v kraju, ni uresničil, je pa uspešno končal številne druge projekte, prerezal kar nekaj trakov pred novimi asfaltiranimi odseki cest in kolesarskih stez. Morda bi bilo uspešnih projektov s Šketovim podpisom več, če njegovega mandata ne bi zaznamovale tudi številne kadrovske razprtije. Šket je zdaj upokojenec za polni delovni čas in s tem se tudi poslavlja od bodočih lestvic najvplivnejših Kozjanskega in Obsotelja. |
49 |
Simona Mele
|
46-letna Mestinjčanka je vso kariero posvetila turizmu in v tej dejavnosti ostaja še danes. Njena pot je od leta 2010, ko se je na naši lestvici pojavila kot direktorica uprave družbe Kompas d.d., vodila napjrej navzgor, vse do razburkanega leta 2013, ko je najprej za 5 mesecev postala direktorica Unior Turizma, nato pa prevzela mesto v upravi novogoriškega Hita.
V tej igralniški družbi je ostala do sredine leta 2017, nakar je lastniško prevzela podjetje Kompas Novo mesto d.o.o. ter leto kasneje vanj v kontroverznem prebegu iz matičnega Kompasa pripeljala dve direktorici in kup zaposlenih. Ljubljanski Kompas je novomeškega zaradi te poteze celo sodno preganjal zaradi nelojalne konkurence, a mu sodišče ni pritrdilo. Meletova se v “svojem” Kompasu” sicer pretežno ukvarja z agencijskim turizmom, katerega pomemben del je poslovni turizem. Deset zaposlenih letno ustvarja dobre 3 milijone evrov prometa in okrog 10 tisoč evrov dobička, Meletova pa se je zadnja leta iz naših lestvihce 50 najvplivnejših poslovila. |
50 | Vasja Jager
|
Šmarčan se je uveljavil kot eden najprodornejših raziskovalnih novinarjev v državi. Dobitnik nagrade Watchdog Društva novinarjev Slovenije za debitanta leta je v letih, ko je pisal za mariborski Večer, med dugim razkrival sporne bančne posle, nepravilnosti pri dodelitvi državnih subvencij, razkrinkal plagiatorska diplomska dela v poslanskih klopeh, širšo javnost pa je nase opozoril z odmevnim zapisom ob kandidaturi za predsednika Komisije za preprečevanje korupcije.
Na začetku novinarske kariere je bil njegov podpis viden tudi v informativnih oddajah televizije Pop TV; bil je eden od raziskovalcev v izvorni ekipi oddaje Trenja, kasneje je podobno vlogo opravljal tudi na nacionalki, v oddaji Tarča. Ko se je poslovil od mariborskega časnika, je za kratek čas ustanovil svoj mnenjski portal, zdaj pa sodeluje s tednikom Mladina. Konec lanskega leta se je preizkusil v novi življenjski vlogi, prvič je postal ati. |
Preberite še:
Lestvica 50 najvplivnejših Kozjanskega in Obsotelja v letu 2013