Predstavitve najvplivnejših KiO desetletja: od 21. do 30. mesta

Megalomanskost investicije najbolje karikira podatek, da bo ta “edinstven turistično-socialni in kulturni projekt” stal kar neverjetnih 400 milijonov evrov, kar je denimo dvakratna vrednost stroška celotne 2 cevi karavanškega predora, s slovenskim in avstrijskim delom vred ter 40 kratnik letnega proračun Občine Rogaška Slatina.

Glede glavnega financerja orglarskega centra, ki bo med drugim vseboval dvorano za četrtino prebivalstva slatinske občine, Škrabl ostaja skrivnosten, namigovanja, da prihaja iz tujine pa glede na vsoto ni nobeno presenečenje.

Sicer pa bo več jasnega v petih letih, ko naj bi projekt zaživel. Če bo res, bo odločilno vplival na prihodnje mesto Rogaške Slatine tako v slovenskem kot v evropskem in morda tudi svetovnem merilu. Škrabl, sicer redni član naše lestvice najvplivnejših, pa bo po njej nedvomno skočil med prvo deseterico.

Nekoliko tesneje je šlo (oziroma ni šlo) nekaj mesecev pred tem, ko se je na državnozborskih volitvah ponovno potegoval za poslanski stolček svoje stranke NSi. Potem ko je že kazalo, da je izvoljen, je dan kasneje izpadel za pičlih nekaj glasov po pošti, ki so podrli razdelitev mandatov med stranke po posameznih volilnih enotah.

Ne glede na to in dejstvo, da ni več na čelu kluba županov svoje stranke, Martin Mikolič ostaja pomemben politik NSi, ki ga člani vedno znova izvolijo tudi v izvršilni odbor te parlamentarne stranke.

Mikolič bo Občino Rogatec vodil vsaj še štiri leta, kar mu zagotavlja mesto na lestvici najvplivnejših Kozjanskega in Obsotelja, ki je v minulem desetletju ni nikoli zapustil.

Leta 2012 so odprli center v domačem Šentjurju, nad katerim so zgradili tudi stanovanja, ki jih v mestu primanjkuje. Lani pa so v bližini Hruševca začeli graditi lasten distribucijsko-logistični center.

V zadnjem desetletju so podvojili prihodke, ki so v letu 2017 znašali 38,7 mio EUR. Takrat so zaposlovali 251 ljudi. Boštjan Kukovičič je vodilna oseba v podjetju, ki je nastalo leta 1990, na naših lestvicah pa se giblje med 14. in 30. mestom, odvisno od uspešnosti poslovnega leta.

Skoraj 18 let je Kostrivničan prvo im Kmetijske zadruge Šmarje pri Jelšah. V zgolj štirih letih je uni. dipl. inž. kmetijstva prehodil pot od pripravnika, preko tehnologa za vinogradništvo do direktorja zadruge.

Pod njegovim vodstvom se je zadruga razvijala, širila svoje dejavnosti, kmetom in kupcem ponudila nove ali prenovljene trgovine, leta 2011 celostno prenovila vinsko klet v Imenem – nastala je hiša vin Emino, ob trgovini odprla še zadružno restavracijo v Kozjem …

Podjetje redno presega mejo 15 milijonov evrov prihodkov na leto. Njen direktor je na lestvici najvplivnejših OiK od leta 2013, opazili pa so ga tudi drugi mediji.

Bralci Rogaških novic so Vinka Buta izbrali za osebnost leta 2018.

Okrog Jelšingrada se golf še vedno ne igra, ljubiteljski pevec in jadralec pa je, z eno izjemo, že desetletje v družbi 50 najvplivnejših Kozjanskega in Obsotelja. Zavidljivo visoke uvrstitve med petnajsterico pa bodo zanj po novem težko dosegljive.

Selitev s čela slovenske mreže Spar European Shopping Centers (SES)  na mesto vodje oddelka za razvoj SES na Hrvaškem pač ne moremo razumeti kot še en karierni korak navzgor, kvečjemu obratno.

A to še ne pomeni, da je Brantuši na novem delovnem mestu dolgčas. Kot je poleti dejal za srbske medije, zdaj za Spar intenzivno dela na stabilizaciji tržišča na Hrvaškem, nakar sledi naskok tega trgovca na Srbijo.

V prejšnjem mandatu se je zgradila kot ena najbolj aktivnih in izpostavljenih političark Slovenske demokratske stranke, ki je korupcijsko podzemlje javnega zdravstva pošteno pretresla z učinkovitim vodenjem preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab v slovenskem zdravstvenem sistemu.

S tem ko je nakupno ceno žilnih opornic v naših bolnišnicah pomagala zbiti iz 1100 na 200 evrov, si med priviligiranimi posredniki s koreninami v offshore podjetjih nekdanje Službe državne varnosti zagotovo ni nabrala prijateljev.

Jih pa je podpredsednica SDS v minulem mandatu veliko pridobila med svojimi volivci, kjer je na lanskih državnozborskih volitvah v domačem okraju zanjo glasovalo 3.075 državljanov, skoraj 1.000 več kot pred štirimi leti, ko so jo za poslanko izvolili prvič.

Njena prepoznavnost in popularnost tako na lokalni kot nacionalni ravni še narašča. Zato ne čudi, da je znani šentjurski komentator in analitik Franc Kovač v odmevnem intervjuju na Kozjansko.info pred lokalnimi volitvami ocenil, da je Godčeva edina, ki bi ta čas z županskega stolčka lahko stresla Marka Diacija. A tovrstnih ambicij zaenkrat še ne kaže. V novem štiriletnem obdobju se bo raje kot Diacija lotila mučk, ki so na kolena spravile otroško srčno kirurgijo v Sloveniji.

Po rodu Planinčan izvira iz kmečke družine s 7 otroki. Sam je »pridelal« tri, ob zadnjem božiču pa je dopolnil 64 let.

V celjski bolnišnici je bil štiri leta tudi strokovni direktor, tam pa dela od leta 1987. Leta 2004 je na mariborski EPF pridobil naziv magister MBA. V istem mestu je z Izidorjem Pečovnikom – Dorijem gulil klopi druge gimnazije.

V šentjursko skupščino je bil leta 1990 izvoljen kot eden redkih s preferenčnimi glasovi. Leta 2002 so ga kot županskega kandidata podprle LDS, SDS in NSi, leta 2006 pa LDS, NSi, SD in DeSUS, na Šubičevi pa ni zastavljal veliko poslanskih vprašanj.

V času njegovega mandata so v Šentjurju zgradili največjo naložbo po osamosvojitvi – centralno čistilno napravo s kar 13.000 populacijskimi enotami.

Na čelu šentjurskega Rdečega križa je že tri desetletja.

Bil je eden najbolj zaslužnih za ustanovitev Visoke zdravstvene šole v Celju, ki bo letos obeležila 10 let delovanja, Voga pa je njen dekan. Prav tako je predavatelj na mariborski medicinski fakulteti, za njim pa je tudi predavateljstvo na sestrski fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1976 pri 23 letih tudi diplomiral.

Dejaven je bil tudi na simpozijih v tujini in član različnih organov zdravstvene stroke na nacionalni ravni, kot je npr. Svet za izobraževanje zdravnikov pri Zdravniški zbornici Slovenije.

Šentjurčani se ga spomnijo tudi kot košarkarja.

Dandanes njegova hči Živa slovi kot rokodelska umetnica, ki vdihuje življenje predstavnikom posebnega ljudstva Dorimu.

Nekdanja vodja kabineta ministra za evropske zadeve je leta 2002 postala namestnica stalnega predstavnika Slovenije pri Evropski uniji. Po vstopu Slovenije v EU je večkrat napredovala v strukturi evropskih birokratov. Vodila je direktorat za mobilnost in transport, leta 2013 postala direktorica direktorata politične koordinacije in varnosti, bila je vodja kabineta evropske komisarke Violete Bulc.

Po letu dni v kabinetu slovenske evropske komisarke je sledil še en skok, postala je direktorica generalnega direktorata za mobilnost in transport.

Marjeta Jager je stalnica na lestvicah najvplivnejših Obsotelja in Kozjanskega, zraven je že od prvega izbora leta 2009, zato je pri izboru najvplivnejših (in najuspešnejših) desetletja ni moč prezreti.

Lastniško ga, vsak tretjinsko, posedujejo Igor Kumer, Branko Volovšek in Peter Volovšek, ki je tudi njegov direktor in javno najbolj izpostavljeni predstavnik.

Z montažo industrijskih linij in drugimi deli delujejo po številnih državah Evrope, Amerike in Azije, v Ameriki so denimo lakirali prednje odbijače znanih električnih vozil Tesla. Prihodki podjetja so v 2017 znašali slabih 15 milijonov evrov, 2 milijona je bilo čistega dobička, podjetje je zaposlitev nudilo 104 ljudem.

Sadove svojega uspeha vračajo tudi v okolje, tako preko donacij in druge podpore lokalnim društvom, kot s svojo aktivnostjo – Peter Volovšek je denimo predsednik prostovoljnega gasilskega društva Kostrivnica.

Tudi zaradi tovrstnih aganžmajev je bil 2013 izbran za osebnost leta Rogaških novic, v finalu izbora pa se je znašel tudi letos. Na naši lestvici najvplivnejših Kozjanskega in Obsotelja ga med 20. in 30. mestom srečujemo zadnjih pet let.