Zadnjega novembra je minilo 40 let od ustanovitve kulturnega doma Šmarje pri Jelšah. Obletnico so obeležili s slavnostno prireditvijo, ob kateri se je tudi poslovil in odšel v pokoj dosedanji direktor tega kulturnega doma, Jože Čakš. Večer je bil poln bogatega kulturnega programa, še bolj pa toplih spominov, ki vse Šmarčane vežejo na Kulturni dom.
Najprej je zbrane nagovoril podžupan Davor Vrečko. Povedal je, da šmarski Kulturni dom predstavlja temelj kulture sredi podeželja, dogodki v njem pa so odločilno vplivali na oblikovanje družbe. Zahvalil se je direktorju Jožetu Čakšu, saj je bil ves čas kot nekakšen arhitekt teh dogodkov in da nihče v Šmarju ne more pomisliti na kulturni dom, brez da bi pomislil tudi nanj. Poudaril je še: „Novi direktor vstopa v velike čevlje, a verjamem, da bo Kulturni dom uspešno vodil naprej in hkrati dodal še svojo, novo barvo.“
Ne Kulturni dom, temveč … dom
Skozi večer so se s spomini na bogato 40-letno zgodovino Kulturnega doma zvrstile štiri radijke, ki so jo tako ali drugače zaznamovale oziroma pomagale oblikovati. Najprej Mimica Kidrič, nekdanja voditeljica na Radiu Šmarje, ki je prebrala avtentično radijsko novico, ki jo je prebrala tudi pred 40 leti ob odprtju kulturnega doma. Med drugim je spomnila časov, ko je bil radio še v prostorih kulturnega doma.
Učiteljica in radijka Tanja Jurjec se je prav tako spominjala začetkov kulturnega doma, predvsem na področju gledališkega ustvarjanja. Poklonila pa se je tudi spominu Adama Bickeya. Prijetne spomine na zgodovino Kulturnega doma je obudila tudi Greta Kokot Rajkovič, aktualna direktorica radia Štajerski val. Proti koncu pa je svoje spomine na Kulturni dom strnila še Maja Ratej, novinarka Vala 202. Z njeno pomočjo je občinstvo prvič lahko s pomočjo telefonov interaktivno sodelovalo pri oblikovanju predstave. Zaključila pa je z mislijo, da bi Kulturnemu domu besedo „kulturni“ lahko kar odvzeli in se, v dokaz, da se tu res počuti kot doma, iz visokih pet kar na odru preobula v copate.
Pelo se je in igralo (kot v vseh 40 letih) …
Za glasbeno spremljavo na dogodku je poskrbel Big Band Šmarje, kot vokalisti pa so se jim na odru pridružili še Maja Slatinšek (ki je priznala, da je na domačem odru trema še vedno najhujša), Kaja Bickey in kvartet Pušeljc (Ana Ferme, ki je bila v času dogodka zadržana, pa je poslala pozdrave prek videa).
Program pa sta popestrili tudi dve dramski uprizoritvi: Anka Novak je nastopila kot čistilka iz Partljičeve komedije O, ne ščuke pa ne, Zvone Nagode pa z dejanjem iz predstave Smeh ni razprodan. Oba sta obudila del predstav, ki sta se nekoč že odigrali na tem odru.
Pred zaključnim nagovorom skoraj-že-nekdanjega direktorja Jožeta Čakša je sledil filmček o njem, ki so ga sodelavci Kulturnega doma pripravili skupaj z novim direktorjem, Markom Samcem. V njem so povedali, kaj jim je pri Jožetu Čakšu najbolj všeč, za kaj so mu hvaležni in mu želeli vse najlepše ob upokojitvi, predvsem pa, da bi se še rad vračal v prostore Kulturnega doma na različne prireditve, kot bralec odrasle bralne značke in seveda kot član UTŽO.
Po vrnitvi od vojakov najprej v dom – Kulturni dom
Jože Čakš je v poslovilnem nagovoru povedal čudovito zgodbo, da ga med odprtjem kulturnega doma sploh ni bilo doma, in ko se je čez nekaj tednov vrnil od vojakov, se ni najprej odpravil na domačijo v Orehek, niti v gostilno, ampak v Kulturni dom. Sedel je v novo dvorano in razmišljal, kaj vse se bo tu odvrtelo. Med zahvalami je pritekla tudi kakšna solza. Poudaril pa je tudi, da bo že čez 4 ure v novi “službi”, ki se je zelo veseli. V imenu zaposlenih se mu je zahvalil Borut Bevc (ki je med govorom priskrbel tudi robčke za solze).
Nato je Jožeta Čakša nagovoril še Matej Jazbinšek, direktor knjižnice Laško, ki se mu je zahvalil za lepo in plodovito sodelovanje v imenu Društva bibliotekarjev Celje.
Sledila je primopredaja poslov iz rok Jožeta Čakša v roke Marka Samca. Vidni del predaje je prišel na oder v obliki omarice, polne fasciklov, z blagajno na vrhu. Čakš je poudaril, da novega direktorja čaka še šest takšnih omaric, polnih fasciklov, in mu hkrati zaželel prijeten prvi mesec na novem delovnem mestu.
Zaključna beseda je pripadla novemu direktorju Marku Samcu, ki je obudil otroške in mladinske spomine na kulturni dom, na platnu je predvajal tudi fotografijo, na kateri sta oba direktorja skupaj – eden je bil oblečen v Miklavža, drugi pa po otroško prestrašen.
Poudaril je, da se kljub bogati karieri v tujini vedno rad vrača domov, da pa se je v času priprav na to službo vedno bolj zavedel, da resnično vstopa v velike čevlje in da bo poskušal svojo vlogo čim bolje izpolniti.
Ob zvokih Šmarske godbe, ki je obiskovalce pozdravila tudi ob vstopu, so se vsi udeleženci odpravili v spodnjo dvorano, kjer je še do poznih ur sledilo prijetno druženje ob dobri hrani, rujni kapljici in v prijetnem klepetu.
Verjetno se Šmarčani niti ne zavedamo, kako bogatega kulturnega dogajanja smo deležni. Lepo pa je, da se ob takih jubilejih tega spomnimo in smo hvaležni ljudem, ki tako bogato kulturno noto kraju dajejo že desetletja.
t: L. Č., fotogarije: Damjan Regoršek, Foto-video Blisk
