1. november: v spomin velikanom s Kozjanskega, Obsotelja in Slovenije, ki so nas letos zapustili

1. 11. 2018 0:35

Dan spomina na umrle, ki ga obeležujemo 1. novembra, je tisti čas v letu, ko se za trenutek ustavimo in se spomnimo vseh bližnjih, prijateljev, znancev in drugih, ki so nas zapustili. Ob tej priložnosti smo se spomnili tudi na vse znane Celjane in Slovence, ki so umrli v iztekajočem se letu. 

Kozjansko in Obsotelje: slovo od velikih imen na področju gledališča, novinarstva in glasbe
Štefka Drolc
Štefka Drolc

Veliko praznino je za seboj pustila igralka Štefka Drolc, ki je junija umrla v 95. letu starosti. Vlada Republike Slovenije ji je priredila državni pogreb z vojaškimi častmi na ljubljanskem pokopališču Žale Kot filmska igralka je ponkolanka debitirala za vlogo Tildice v filmu Na svoji zemlji. Kasneje se je zaposlila kot pedagoginja na AGRFT. Za svoje delo je prejela številne nagrade, kot so srebrni častni znak svobode Republike Slovenije (1997), Prešernova nagrada (2009) in naslov Častna meščanka Ljubljane (2013). 

Julija je v 60. letu starosti nepričakovano umrl znani športni novinar Janez Terbovc, ki je bil v zadnjih desetletjih sopotnik vseh pomembnejših športnih dogodkov na našem območju. Poročal je za številne medije, tako lokalne kot regionalne in nacionalne, bil pa je tudi avtor knjige ob 50. obletnici košarke v Rogaški Slatini Zlatih 50 pod slatinskimi koši, ki je izšla leta 2010.

Letos smo morali večno slovo izreči tudi Radu Razdevšku, ustanovnemu članu zasedbe New Swing Quartet. V znameniti zasedbi je sodeloval vse do leta 1988, ko ga je nadomestil Tomaž Kozlevčar. Šentjurčan po rodu si je življenjsko gnezdo ustvaril v okolici Maribora, preminil pa je dva meseca preden bi dopolnil 70 let.

Slovenija: usodno leto za edinstvene umetnike in vrhunske športnike
Miki Muster
Miki Muster

Maja se je v 93. letu poslovil slavni ilustrator Miki Muster, ki je vdihnil življenje stripovskim junakom, kot so Zvitorepec, Trdonja in Lakotnik. Muster je bil pionir slovenskega stripa in eden najuspešnejših ustvarjalcev na področju stripa in risanega filma. Njegov ustvarjalni opus je zavidljivo velik in ga obvladujejo tehnična brezhibnost ter vsebinska živost in razgibanost. Za svoje delo je prejel številne častitljive nagrade.

Aprila je v 96. letu svojo življenjsko pot zaključil Demeter Bitenc, starosta slovenskih dram. Do sredine leta 2017 je igral v okoli 80 gledaliških in okoli 230 filmskih vlogah, večinoma v nemških in italijanskih filmih. V kar 45 filmskih vlogah je igral vojaškega oficirja, od tega 40-krat nemškega. Za svoje delo je prejel številne nagrade, med drugim Žaromet leta 2016 za medijsko legendo leta.

3. avgusta se je za vedno poslovil igralec Matija Barl, ki se je v Sloveniji proslavil z naslovno vlogo v filmu Kekec. Od leta 1962 je živel v Nemčiji, kjer je delal kot samostojni producent, prevajalec in priložnostni igralec. Oktobra pa smo se morali posloviti od igralke in pevke Katje Levstik, ki je nastopala v ansamblu ljubljanske Drame. Veliko praznino je za seboj pustil tudi igralec Andrej Nahtigal, član igralskega ansambla SNG Drama, ki se je marca za vedno poslovil. Njegovo delo je prepoznalo tudi Združenje dramskih umetnikov Slovenije, ki mu je leta 2012 namenilo igralsko priznanje za življenjsko delo.

31. januarja je umrl Franc Ankerst, besedilopisec za narodnozabavno glasbo. Za svoje delo je prejel večje število nagrad na festivalih narodnozabavne glasbe. »Zakrivil« je narodnozabavne uspešnice kot so Šopek spominov, Gospodar, Po domače, Praznik muzike, Tri jerbase poljubčkov, Luna ve, Godec z dušo, Naši mami itd.

V 42. letu je po dolgi bolezni preminila kantavtorica Katarina Avbar, ki je na slovensko glasbeno prizorišče vstopila leta 2005 s plesno predstavo PLES Ali IŠČE se Lily Marlen. Kasneje je nastopala na številnih kantavtorskih festivalih in slovensko javnost osvojila s svojimi čutnimi interpretacijami.

Andrej Capunder
Andrej Capunder

Februarja smo se morali posloviti od pisatelja Ivana Bizjaka, ki je pisal prozna dela za otroke in poezijo, v katerih so glavni liki živali ter poljudnoznanstvene knjige za otroke. Pol leta kasneje pa je preminil Andrej Capuder, poznan kot pisatelj, pesnik, prevajalec in profesor. Prepesnitev Dantejeve Božanske komedije je Andreju Capudru leta 1973 prinesla Sovretovo nagrado Društva slovenskih prevajalcev, dobrih štirideset let kasneje (2015) pa je za Povest o knjigah prejel Rožančevo nagrado za najboljšo esejistično zbirko. V 95. letu starosti je umrl pisatelj in dramaturg Alojz Rebula, ki je ustvarjal v različnih krogih pripovednega ustvarjanja. Poleg tega je bil tudi prevajalec antičnih tekstov in Svetega pisma, za svoje delo pa je prejel veliko odmevnih nagrad.

Ciril Zlobec
Ciril Zlobec

V letošnjem letu smo se morali posloviti od še enega izjemnega pesnika. Gre za Cirila Zlobca, ki je slovenski pesniški prostor obogatil s številnimi liričnimi, čustvenimi pesmimi. Leta 1953 je skupaj s Tonetom Pavčkom, Kajetanom Kovičem in Janezom Menartom izdal prvo svojo pesniško zbirko Pesmi štirih, ki je do danes doživela številne ponatise.

29. avgust je bil usoden za pisateljico in pesnico Ireno Žerjal, ki je sicer pisala pod psevdonimom Maja Tul. Njeno spoznanje govori o človekovi nemoči, odtujenosti, o zlu nesmiselnega uradnjakarstva, ki omejuje svobodo in razmah človekovih ustvarjalnih sil. Že na začetku leta pa smo morali izreči večno slovo Jožetu Deklevi – Pepiju, ki je 55 let deloval kot novinar. Poročal je z dvanajstih olimpijskih iger, leta 1987 pa je prejel Bloudkovo plaketo za »novinarsko in publicistično dejavnost v športu, predvsem v alpskem smučanju«.

Tudi svet televizije je doživel izgubo, ko se je 16. januarja poslovil dolgoletni TV voditelj Vili Guček. Najpogosteje je poročal o gospodarskih temah in stiskah ljudi. Predvsem je znan kot redni sodelavec oddaje TV Tednik in ustvarjalec oddaje o avtomobilizmu 10 tisoč obratovOktobra pa se je v 71. letu starosti poslovil slovenski lutkar Cveto Sever. Kot lutkar solist je na gostovanjih po Sloveniji odigral več tisoč lutkovnih predstav in sodeloval tudi na mednarodnih lutkovnih festivalih. Za izredne ustvarjalne in poustvarjalne dosežke na lutkovnem področju je prejel Linhartovo plaketo.

Lidija Sotlar
Lidija Sotlar

16. oktober je bil usoden za balerino in pedagoginjo Lidijo Sotlar. Gre za prvo slovensko profesionalno plesalko, ki se je izšolala v slovenski baletni šoli. Delovala je v SNG Opera in balet Ljubljana, leto dni je bila angažirana v Splitu. Leta 2008 ji je Mestna občina Ljubljana podelila Župančičevo nagrado za življenjsko delo. Le mesec dni prej pa se je poslovil tudi še skladatelj Ivo Petrić, ki je v svoji pestri in bogati glasbeni karieri deloval kot oboist, umetniški vodja Slovenske filharmonije (1979-1995), deset let kot tajnik Društva slovenskih skladateljev, kot vodja Ansambla Slavko Osterc in kot profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani.

Smrt je brezkompromisno pustošila tudi v svetu športa. Tako je 24. junija umrl slovenski nogometaš in trener Josip Pirmajer. V jugoslovanski ligi je igral za kluba Partizan in Vojvodina, med letoma 1972 in 1975 pa za francoski Nîmes Olympique. Za jugoslovansko reprezentanco je odigral štiri tekme, natopil je tudi na Olimpijskih igrah 1964. Marca pa je v 74. letu starosti umrl hokejist Anton Jože »Tone« Gale. Bil je hokejski vratar. Svojo kariero je začel na Jesenicah, ki pa jih je zapustil že pri 17 letih. Nato je igral za Olimpijo. Kot prvi Slovenec je v šestdesetih letih igral v moštvu NHL. Nekaj mesecev kasneje nas je zapustil še vrhunski kanuist Natan Bernot. V letih 1953−1964 je bil devetkrat prvak Jugoslavije v spustu in slalomu. Z bratom Daretom je na svetovnem prvenstvu 1963 v avstrijskem Špitalu ob Dravi osvojil srebrno medaljo v kanuju dvokleku.

V letošnjem letu je umrl tudi slovenski general in narodni heroj Jožef Ožbolt – Stanko. V Beogradu je 1954 končal Višjo vojaško akademijo JLA in 1964 Šolo ljudske obrambe. Dosegel je čin generalpodpolkovnika. Pokopan je na ljubljanskih Žalah, v Kočevju pa so mu postavili doprsni kip v aleji herojev.  Niko Dragoš pa je policist, ki je marca ob smrti v starosti 110 postal najstarejši moški prebivalec Slovenije vseh časov. V pozno starost je še pisal pesmi in v 100. letu napisal avtobiografijo z naslovom Mojih sto let. Ob 110. rojstnem dnevu ga je obiskal predsednik države Borut Pahor.

T. O.

Oznake: , , , ,
Vam je članek zanimiv? Delite ga s prijatelji:
X
177 queries in 0,592 seconds.