Občina Rogaška Slatina pojasnjuje nejasnosti in dileme glede razglednega stolpa Kristal

12. 10. 2018 12:52

Razglednega stolpa Kristal ni mogoče umestiti niti na Janino, Tržaški hrib ali Bellevue, niti to ni njegov smisel. Lokacija starega mizarstva je z več vidikov zanimiva, a nikakor ne dokončna. Finančna konstrukcija pa predvideva več različnih virov, od vstopnin in trženja etaže pa bi pomemben priliv imel tudi občinski proračun. 

Odmevna anketa na Kozjansko.info o slatinskem stolpu Kristal je ponudila vpogled v razmišljanje Slatinčanov glede ideje o postavitvi razglednega stolpa Kristal. Jasno je postalo, da večinsko mnenje do projekta ni odklonilno, razhajanja so zgolj glede lokacij in načina financiranja investicije.

Glede vseh teh vprašanj smo se obrnili na Občino Rogaška Slatina, kjer so za naše bralce ključne dileme in nejasnosti okrog stolpa obširno in podrobno pojasnili.

Kot sporočajo z Občine, izgradnja objekta kakršen je razgledni stolp Kristal, ni dopustna nikjer znotraj območja naselbinskega spomenika Rogaška Slatina – Območje zdravilišča, glede umestitve torej že v osnovi odpadejo ideje kot so Janina, Tržaški hrib ali Bellevue. Obenem poudarjajo, da ni namen  projekta zgraditi še enega stolpa, ki bo postavljen na vrhu hriba in bo rekreativcem omogočal brezmejen razgled v širne daljave.

“Ideja razglednega stolpa Kristal je tržiti razgled na mesto Rogaška Slatina iz nove perspektive, ob kvalitetni kavarniški ponudbi, v udobnem ambientu. Zato se pri raziskavi možnih lokacij osredotočamo na tiste, ki so zunaj območja naselbinskega spomenika, a še vedno dovolj blizu, da omogočajo enostaven dostop in razgled na čim večji del mesta,” so pojasnili v pisarni župana mag. Branka Kidriča.

Zavedajo se, da so pomisleki dela javnosti po svoje razumljivi, saj tovrstna infrastruktura v slovenskem prostoru pomeni novost. A v številnih mestih po svetu že dolgo predstavlja nepogrešljiv del turistične ponudbe.

Območje nekdanjega mizarstva zanimiva lokacija

razgledni-stolp-rogaska-lokacija2Glede morebitnih lokacij, ki so se pojavljale v medijih, z občine potrjujejo, da je tista na območju nekdanjega mizarstva za projekt zanimiva.

“Ne le, da z njo soglaša Zavod za varstvo kulturne dediščine, v primerjavi z lokacijo na območju stare glasbene šole ima še nekaj prednosti,” pravijo in naštevajo, da je najbližji stanovanjski objekt oddaljen 200 metrov, izhodiščna točka je 20 metrov višje, omogoča večje število parkirnih mest, manjša bi bila prometna obremenitev proti centru …” Obenem je območje mizarstva je evidentirano kot degradirano urbano območje, zato bi z naložbo opravili pomemben korak v smeri revitalizacije.

Z revitalizacijo so povezane tudi možnosti nadaljnjega razvoja, od rekreativnih poti proti Tržaškemu hribu, do ureditve varnejše peš povezave čez Celjsko cesto proti promenadi.

“Seveda pa je najprej treba raziskati, ali je ideja z vidika lastnine in soglasodajalcev sploh izvedljiva. Enako velja za ostale potencialne lokacije,” so še zapisali.

Glede obstoječega stolpa na Janini:
Da je stolp na Janini potreben obnove, smo lastnika začeli opozarjati pred kakšnim desetletjem. Ko je bolj kot ne postalo jasno, da lastnik nima namere, niti ne sredstev za obnovo, smo izrazili pripravljenost za nakup stolpa in pripadajočega zemljišča. V kolikor bi občina postala lastnik nepremičnin, bi obnovo lahko izvedla sama. V ta namen smo izdelali predračun stroškov, ki so zanemarljivi v primerjavi s škodo, ki jo ugled Rogaške Slatine trpi zaradi obstoječega stanja. A žal tudi pripravljenost odkupa ni prinesla resnejšega odziva s strani lastnika, ki je medtem končal v stečajnem postopku. Priložnost za odkup in obnovo stolpa na Janini bo torej treba dočakati v okviru stečajnega postopka. Vendar pa ta zgodba nima nič skupnega z idejo razglednega stolpa Kristal, ne v konceptu, ne v financah in ne v razvojnem potencialu.

O projektu obveščali javnost in druge pomembne akterje v občini Rogaška Slatina

Na vprašanje v zvezi z očitki na račun vodstva Občine, da slatinska javnost v sam projekt ni dovolj vključena, so spomnili, da je bila že izdelana idejna zasnova  predstavljena občinskemu svetu in zainteresiranim občanom na javni predstavitvi v Kulturnem centru Rogaška Slatina.

Glede sprva načrtovane lokacije na območju stare glasbene šole je prevladovalo nelagodje zaradi umestitve v bližino stanovanjskih objektov, kot prezahtevne so bile ocenjene tudi smernice Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Občina je mnenjem prisluhnila in ustavila pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje stare glasbene šole, še preden bi sploh prišli do faze, ki je namenjena vključevanju javnosti.

“Če kdo ni bil zadosti vključen in upoštevan, potem je to kvečjemu tisti del javnosti, ki realizacijo ideje podpira,” ocenjujejo na slatinski Občini.

Ob tem so idejno zasnovo predstavili še direktorju Steklarne Rogaška, vodstvenim kadrom slatinskih hotelov, Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, Službi Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Slovenski turistični organizaciji, številnim predstavnikom malega in srednje velikega gospodarstva. Kot poudarjajo, je pozitiven odziv prispeval k odločitvi, da se izvedljivost projekta razišče na alternativnih lokacijah.

Investicija bi se povrnila najkasneje v petnajstih letih

Kaj pa predvideni strošek 2.1 milijona evrov za izvedbo projekta? Kot poudarjajo v pisarni župana, bi se, glede na analizo stroškov in koristi projekt financiral sam že v času ekonomske dobe, ki za tovrstne projekte šteje 15 let.

“Če se osredotočimo samo na povračilo vloženih lastnih sredstev, pa lahko že kmalu po začetku obratovanja govorimo o projektu kot novem dodatnem viru prihodkov proračuna,” opozarjajo in dodajajo, da je ocena letnih prihodkov iz naslova vstopnin in trženja etaže s kavarniško ponudbo  300.000 evrov.

“To je brez upoštevanja multiplikativnih učinkov na gospodarstvo, ki so še pomembnejši,” na Občini izpostavljajo še en pozitiven vidik razglednega stolpa Kristal.

Virov financiranja je več

Glede scenarijev financiranja pa je, poudarjajo, finančno konstrukcijo možno sestaviti iz različnih virov.

Pri projektu poslovnega centra Vrelec je občina načrtovala vložek 2 milijona evrov, nakar je z vključitvijo projekta v Dogovor za razvoj Savinjske regije pridobila nenadejani milijon evrov sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

S tem, poudarjajo na Občini, se sprosti milijon evrov lastnih sredstev občine, ki so privarčevana za namen podpore malemu in srednje velikemu gospodarstvu.  “Smiselno bi bilo, da se namen privarčevanih sredstev ne spreminja, npr. za tekočo porabo, ampak da se ta prav tako namenijo za financiranje naložb, ki bodo v prihodnosti vračale gospodarstvu in proračunu občine. Pa da ne bo pomote, v pripravi je tudi nova gospodarska cona.”

Drugi izredni vir se nanaša na sponzoriranje s strani gospodarstva. Več gospodarskih družb je v ideji prepoznalo razvojno priložnost in izrazilo pripravljenost za sodelovanje. Prispevali bi sredstva za realizacijo projekta, v zameno pa bi bili v fazi obratovanja deležni oglaševalskih storitev, ugodnosti ob obisku poslovnih partnerjev, itd. Na Občini ocenjujejo, da bi na ta način lahko zagotovili 0,2 milijona evrov.

Obenem bi lahko koristili tudi sredstva, ki jih država v svojem proračunu namenja za sofinanciranje občinskih investicij. Iz tega naslova bi lahko zagotovili 0,4 milijona evrov.

“V kolikor navedenim dodamo še del sredstev iz naslova turistične takse, je finančna konstrukcija izvedbe lahko že postavljena,” poudarjajo v županovi pisarni.

Glede trenutnih aktivnosti Občine pri tem projektu pa so nam sporočili, da se sedaj ukvarjajo le z izvedljivostjo na različnih lokacijah, pri čemer skušajo v največji možni meri upoštevati pobude in predloge, ki jih je javnost izpostavila ob predstavitvi idejne zasnove.

B. S., R. Č.

Oznake: , ,
Vam je članek zanimiv? Delite ga s prijatelji:
X
162 queries in 0,556 seconds.