Brez sodbe o tem, kako dobro Slovenci poznamo lastno zgodovino, velja nekaj; največ zagotovo vemo o NOB in njegovih pridobitvah. Na to nas spominjajo številna obeležja, spomeniki, komemoracije, borčevske proslave …
A naši (pra)dedje so se za svojo domovino borili že mnogo pred 2. svetovno vojno, ki jo ohranjamo v središču našega zgodovinskega spomina. Pravzaprav največ slovenskih vojakov ni padlo v slavnih bitkah kot so Dražgoška, bitka v Jelenovem žlebu in podobne. Največ slovenskih vojakov v zgodovini je padlo v začetnih bojih 1. svetovne vojne v Galiciji in v Karpatih – na območju današnje Poljske in Ukrajine, v uniformi takratne Avstro-Ogrske monarhije.
V središču teh bojev je bil 87. pehotni polk iz Celja, imenovan tudi “slovenski polk”. Ker se je popolnjeval z nabornega območja Šmarja pri Jelšah in okolice, je v njem Cesarju služilo mnogo naših prednikov.
Razstavo o celjskem polku si lahko do 1. oktobra ogledate v Kulturnem domu Šmarje pri Jelšah.
Razstava na 18. razstavnih panojih predstavlja zgodovino 87. pehotnega polka, ki je bil ustanovljen v času Avstro Ogrske leta 1883. Sedež njegovega nabornega območja je bil v Celju. Polk je imel štiri bataljone in je štel od 1500 do 2000 vojakov, v vojnem času pa je mobiliziral dodatno živo silo. Od 1888 je bil v knežjem mestu stalno nameščen en bataljon polka.
Na na začetku 1. svetovne vojne je s 3. korpusom v Galicijo, pokrajino na območju današnje Poljske in Ukrajine, odšlo okoli 33 tisoč Slovencev, kar je po oceni zgodovinarjev največja slovenska ekspedicijska vojska v zgodovini. Pod kroglami in bajoneti vojske Ruskega imperija je v Galiciji življenje izgubila približno tretjina vseh slovenskih vojakov.
Med 1. svetovno vojno so se pripadniki polka bojevali na vzhodnem, balkanskem in italijanskem bojišču. Leta 1914 je bila večina polka poslana v Galicijo, kjer so utrpeli hude izgube, zimo prebili v Karpatih, naslednje leto pa dosegli nekaj lepih uspehov. Po vstopu Italije v vojno lmaja 1915 so bili njegovi bataljoni prestavljeni na Soško fronto. Del leta 1916 so se borili na južnem Tirolskem, potem pa so se vrnili na Soško fronto, kjer so se borili na Krasu. Odlikovali so se predvsem v boju za strateško pomemben hrib Škabrijel v 11. soški bitki (SV od Nove Gorice), ki so ga z velikimi izgubami uspeli obraniti.
Po preboju Soške fronte 1917 so se, vse do kapitulacije Avstro-Ogrske borili na reki Pijavi, nato pa so se vrnili v domovino in vključil v novo slovensko vojsko kot celjski pešpolk. Ta se je odlikoval v boju za slovensko severno mejo, nato pa se v državi in kasneje Kraljevini SHS reorganiziral in preimenoval v 46. pehotni polk.
Avtorja razstave sta Srečko Maček in Janja Jedlovčnik iz Osrednje knjižnice Celje.
Šmarčani v vihri vojne
V prsti Galicije, Balkana in posoških planot ležijo posmrtni ostanki številnih mladih fantov, ki so se iz naših krajec podali v boje na meje takratne domovine. Med tistimi, ki so vojne grozote preživeli, so nekateri spomine ohranili v dnevniških zapiskih. Ohranili so se zapiski Karla Jagodiča iz Šmarja pri Jelšah, ki jih hrani Goriški muzej.
Jagodič je bil s 87. pehotnim polkom leta 1917 udeležen v 10. soški bitki na Sveti gori in 11. bitki za Škabrijel. Vse življenje ga je spremljala misel na Soško fronto. Skoraj vsako leto se je z ženo vračal na mesto bojev ter se na Sveti gori ter spominjal soborcev, ki se od tam niso vrnili. Spraševal se je, kako se je vedno znova uspel izvleči le z lažjo rano, medtem ko so njegovi kolegi tam pustili svoje mlado življenje.
Tako o Jagodiču kot o še nekaterih drugih Šmarčanih na frontah 1. svetovne vojne govori dodatek k razstavi Šmarje pri Jelšah med prvo svetovno vojno.
Na panojih več izvemo o utripu življenja v Šmarju v času vojne, spoznamo imena drugih šmarskih članov polka, kot so Viktor Lorger in Ivan Anderluh iz Šmarja, Anton Lovrenčak iz Lemberga, Franc Bevc in Ivan Gajšek iz Šentvida in ostali.
Posebna pozornost pa je posvečena podmorničarju in izumitelju Miroslavu Štumbergerju iz Belega pri Šmarju, ki je med 1. svetovno vojno deloval na bojni ladji in v vojnem letalstvu, po vojni pa se uveljavil kot eden največjih izumiteljev in poznavalcev raketne tehnike svojega časa v svetovnem merilu.
Za vse ljubitelje zgodovine in iskalce družinskih korenin je ogled razstave o 87. pehotnem polku in Šmarju pri Jelšah med 1. svetovno vojno nujen.
R. Č.
