Slatinsko podjetje GIC Gradnje je, pod pokroviteljstvom italijanskega podjetja Astaldi in v sopartnerstvu s podjetjem Cipa, neuspešno kandidiralo za izgradnjo druge cevi Karavanškega predora. Njihova ponudba je bila za 28,5 milijonov evrov višja od turškega gradbinca Cengiz Insaat.
Izmed devetih prispelih ponudba na DARS je bila ponudba italijansko-slatinske naveze s 117,3 milijoni evrov tretja najvišja, zato so bili od posla kar precej oddaljeni.
Ta bo, na nejevoljo slovenskega gradbenega lobija, očitno pripadel turškmu gradbincu Cengiz Insaat, ki je del Cengiz Holdinga in je lani samostojno ustvaril več kot milijardo dolarjev prometa, skupaj s partnerji pa ima več kot 20 tisoč zaposlenih. Za primerjavo, takšnega prometa po navedbah Financ lani ni ustvarilo deset največjih slovenskih gradbincev skupaj.
A italijanska gradbena korporacija, s katero so se za razpis povezali v GIC Gradnje, je še večja od turške. Z več kot tremi milijardami letnega prometa sodi med 25 največjih gradbenih podjetij v Evropi. Za primerjavo, GIC Gradnje je s svojimi 91 zaposlenimi lani ustvaril 23,7 milijona evrov prometa in 585 tisočakov čistega dobička. Prometa je približno 10 milijonov več kot še pred tremi leti, kar slatinčane uvršča na rob deseterice največjih slovenskih gradbenih firm.
Ivan Cajzek, 39,5 odstotni lastnik podjetja (preostali delež ima podjetje samo) je sicer dolgoletni član naše lestvice najvplivnejših Kozjanskega in Obsotelja. V letu 2017 se je med vplivneži na našem območju vrstil na 23. mesto.
