Znano je, da se čedalje več ljudi odloča za pohodništvo kot vrsto rekreacije. In prav tako ni skrivnost, da Kozjansko in Obsotelje ponujata vrsto čudovitih točk, na katere se je enostavno potrebno podati.
V prejšnjem članku smo prehodili poti Šentjurja in Šmarja pri Jelšah, tokrat pa se odpravljamo nekoliko dlje na vzhod, do Rogatca in Rogaške Slatine.
Rogatec, stisnjen med Donačko goro in reko Sotlo
Planinska pot na Donačko goro
Donačka gora, včasih poimenovana Rogaška gora, pa tudi Štajerski triglav, spada v najvzhodnejši del Karavank na Slovenskem, ki je visok 884 metrov.
Do vrha vodi več dobro markiranih poti. Pričnete jih lahko v naslednjih izhodiščih: iz Žetal po poti Jožeta Žetalskega, ki velja za težko in strmo pot, od cerkve sv. Donata ter od Rudijevega doma.
Do slednje pridete, ko v smeri proti Rogatcu, kjer so oznake za Donačko goro, zavijete levo. Le malo naprej nato pridete do naslednjega križišča, kjer nadaljujete desno ponovno v smeri Donačke gore. Na vrhu boste naleteli na križ in razgled, ki ponuja pogled na Haloze, na Dravsko in Ptujsko polje, v Hrvaško Zagorje in Posotelje.
Pot od planinskega doma do vrha Donačke boste opravili v 45 minutah.
Več podrobnosti o poti tukaj.
Pragozd na Donački gori
Če se boste mudili na Donački gori, vsekakor ne pozabite tudi na 27 hektarov velik naravni rezervat, ki je od leta 1965 zavarovan kot pragozd. Naj kot zanimivost omenimo, da v Sloveniji obstajajo le trije bukovi gozdovi s pragozdnim značajem. Po njegovem zahodnem delu vodi urejena planinska pot od planinskega doma na greben gore. Donačka gora prav tako slovi po izredni rastlinski pestrosti.
Izvir Sotle
Ne le pragozd, tudi izvir Sotle najdete po poteh Rogatca. Urejen je v obliki malega vodnjaka, pot do tja pa lahko pričnete z izhodiščem v Rudijevem domu. Od tam se najprej usmerite na cesto v smeri izvira Sotle. Sprehodili se boste skozi gozd in jaso ter prišli do cerkve sv. Donata. Po nekaj vzponih in spustih boste ugledali prelaz Vrhe, kjer zavijte levo do vasi Čermožiše. Pot vas bo nato hitro popeljala do Koserjeve lovske koče, od koder sledi še vzpon na greben Maclja in po nekaj vzponih in spustih pridete do ciljne točke.
Za pot boste potrebovali približno 3 ure.
Več podrobnosti o poti najdete tukaj.
Jezero Majdan pri Trličnem je nastalo v opuščenem rudniku kremenovega peska. (Foto: Geocaching)
Jezero Majdan pri Trličnem
Jezero Majdan pri Trličnem je nastalo v opuščenem rudniku kremenovega peska, ki so ga potrebovali za potrebe steklarne, veliko ljudi se je ukvarjalo tudi z izdelovanjem brusnih kamnov.
Do tja pridete, ko tik pred mejnim prehodom Dobovec zavijete levo v smeri Trlično in po približno 500 metrih prečkate železniški prehod.
Takoj za prehodom zavijete levo v hrib in po dobrih 100 metrih ugledate mesto, kjer lahko parkirate. Od parkirišča desno vodi gozdna pot naravnost do jezera Majdan.
Odkrijte Rogaško Slatino in njeno okolico po številnih urejenih sprehajalnih in pohodnih poteh
Boč
Le kdo ne pozna še enega osamelca, ležečega med Poljčanami in Rogaško Slatino, Boča.
Na 978 metrov visok vrh se lahko podate z različnih izhodiščnih točk: iz Zgornjih Gabrnik, Pečice ali Zgornje Kostrivnice. Pot iz slednje vodi najprej mimo osnovne šole. Po petih minutah hoje pridete do izvira kisle vode in nadaljujete pot navzgor, kjer pri križu zavijete levo v hrib. Pot se nato vzpne skozi gozd in vas pripelje do manjše kapelice s počivališčem, slednja se po 300 metrih pridruži cesti, ki vodi iz Zgornje Kostrivnice do planinskega doma na Boču. Mimo zidanic in vinogradov vas pot pripelje na manjšo ravnino z opuščeno kmetijo, od koder nadaljujte v smeri proti gozdu, kjer zavijte levo.
Skozi pašnik in gozd nato pridete do križišča poti in cest. Smerokazi vas bodo usmerili proti vrhu Boča (do koder boste potrebovali še dobrih 30 minut), če boste zavili po asfaltni cesti pa boste po nekaj korakih že pri planinskem domu. Tam lahko postanete, si privoščite kosilo ali tudi prespite.
Od izhodiščne točke do planinskega doma boste potrebovali 1 uro in pol. Več podrobnosti o opisani poti in ostalih izhodiščnih točkah najdete tukaj.
Vezna pot Boč – Donačka gora
Če ste željni daljše proge pa bo pot od Boča do Donačke gore kot nalašč za vas. Približno 6 ur trajajočo turo pričnete z izhodiščem v planinskem domu Boč. Po gozdni cesti nadaljujete proti Kisovcu, kjer se skozi gozd in makadamsko cesto vzpnete do Plešivca. Po nekaj kilometrih prispete do kmetije Ložno, od koder ni daleč do vasi Stoperce. V nadaljevanju se boste sprehodili še skozi vasi Čermožiše in Završe, nato sledi le še vzpon na Rudijev dom.
Kako sta se kolesarskega podviga od Boča do Donačke lotila zagnana kolesarja poglejte tukaj.
Evropska pot E7 in Marijina romarska pot
Tudi E7 in Marijina romarska pot zahteva nekoliko več časa – zanjo boste potrebovali 4 ure. Pot vodi od cerkve sv. Eme (kjer vas čaka čudovit razgled na gričevje Rudnice na jugozahodu in vinogradniško področje ob cerkvi sv. Urbana), skozi Kamence, Brestovec, mimo cerkve sv. Trojice in skozi vas Prnek, kjer zapustite cesto.
Po travniku nato pridete na cesto Vid Ivanuševa in nadaljujete do avtobusne postaje. Od tu se podajte proti hotelom Strossmayer do Grand hotela Donat. Desno mimo Grand Slam hotela in Cvetličnega hriba vas bo pot ponesla skozi vas Spodnje Sečovo, Tuncovec in Sv. Florijan. Evropska pešpot E7 se nato nadaljuje v smeri Rogatec.
Janina
Pozimi smučišče za zimske navdušence, spomladi in poleti sprehajalna steza ter trim steza za drugačno vrsto rekreacije. Do Janine boste potrebovali približno pol ure.
Pot pričnete pri Grand hotelu Donat, nadaljujete do palčkove hišice in kot bi mignil boste ugledali razgledni stolp na vrhu. Ob poti lahko postanete ob gozdnem vrelcu ali pa se še dodatno razgibate ob vadbenih postajah.
Bellevue
Nekoč cvetoča restavracija je danes le še bled, razpadajoč spomin starih časov. Še vedno pa ponuja lep razgled. Do Bellevueja in nazaj boste prišli v 45 minutah, s pričetkom poti pri hotelu Aleksander. Od tod boste pot nadaljevali po asfaltni cesti, ki vas bo kmalu popeljala do vrha.
Med potjo se lahko ustavite tudi pri “Tilčki”, ki s svojim narezkom in domačo kapljico zagotovo ne bo razočarala še tako zahtevnih gurmanov.
Tržišče
Za vzpon do Tržišča, katerega vrh je cerkev sv. Marije se lahko podate iz izhodiščne točke pri parkirni hiši Janina, od koder se vzpnete do vrha Janine in nadaljujete pot skozi naselje Spodnje Sečovo. Na osamelem hribu boste zagledali cerkev sv. Marije, ki je v starih vodnikih opisano kot priporočnica pri srčnih zadevah.
Cvetlični hrib
Od startne točke pri kapeli sv. Ane se odpravite proti Ivanovem hribu in od tod do Cvetličnega hriba. Krog lahko zaključite s hodom do Partizanske ceste in končate pri parkirišču Grand hotela Sava. Za celotno pot boste potrebovali eno uro.
Tržaški hrib
3o minut dolgo pot začnite pri hotelu Aleksander in se podajte proti Rogaški revieri, kjer prečkajte železniško progo. Ko dosežete Tržaški hrib se lahko vrnete po isti poti, ponovno prečkate železniško progo in krog zaključite pri kipu Pegaza, ki je delo priznanega akademskega slikarja in kiparja Vasilija Ćetkovića Vaska in ima v Rogaški Slatini pomemben zgodovinski in kulturni pomen.
Legenda pravi, da je bog Apolon krilatega konja Pegaza pozval, naj na mestu, ki ga bo označilo nebeško znamenje, udari s kopitom. Tako se je zgodilo in Pegaz je odprl rogaški vrelec Roitschocrene. Pegaz je leta 2002 postal osrednji simbol Rogaške Slatine, najdete ga lahko tudi v grbu in zastavi občine.
Male Rodne
Pot od Malih Roden do Pegazove ploščadi je dolga približno 10 kilometrov in zanjo boste potrebovali 3 ure. Pričnete lahko pri hotelu Aleksander, od koder nadaljujete proti Ivanovem vrelcu, mimo restavracije Sonce do vasi Temnik in Topole. V Malih Rodnah se lahko ustavite pri znanem gostišču Jurg in si privoščite okusno kosilo.
Na poti nazaj se ne pozabite ustaviti pri cerkvi sv. Mohorja in Fortunata, iz konca 15. stoletja, ki slovi po zlatem oltarju, menda enem izmed lepših v Sloveniji. Nato sledite poti, ki vas bo popeljala do železniške proge in sledite tabli levo za smer Tekačevo, proti Ratanski vasi in od tu do Pegazove ploščadi.
Prnek
Naselje Prnek v Rogaški Slatini se ponaša z dvema cerkvama – to sta cerkev sv. Križa, ki je bila zgrajena leta 1866 in je zaradi svoje oblike križa dobila tudi ime, in cerkev sv. Trojice, ki je bila zidana nekje v začetku 17. stoletja.
Ložno
Približno 2 uri boste potrebovali za pot do Ložnega. Z izhodiščno točko pri parkirišču Grand hotela Sava zavijte do Partizanske ceste, kjer prečkajte obvoznico in nadaljujte do Cerovca pod Bočem. Nato se sprehodite še skozi vasi Zgornje Sečovo in Sveti Florjan, kjer zavijete levo do cerkve Marije Lorette na Ložnem.
Čudovit razgled na Posotelje vas ne bo pustil ravnodušnih.
Grilov hrib
Uro in pol hoda boste potrebovali do Grilovega hriba s pričetkom pri Stritarjevem domu. Bellevue bo vaša naslednja točka premika, od tam pa se boste spustili do obvoznice, ki jo boste prečkali in nadaljevali po Cesti na Boč do Irja, od koder ni daleč do Grilove kapele.
Tudi o Grilovi kapeli kroži zgodba, ki pravi takole: v začetku 30. let prejšnjega stoletja je gospodar Miha na Grilovi domačiji zbolel. Želel si je ozdravitve in zaobljubil se je, da v primeru, da se to uresniči, postavi kapelo. Ker so bile njegove prošnje uslišane, je to tudi storil. V bližini domačije je postavil lepo stavbo, danes znano kot Grilova kapela.
Za podrobneje opise poti po slatinski občini kliknite tukaj.
To je nekaj najbolj priljubljenih poti in destinacij v občinah Rogatec in Rogaška Slatina. Za še več idej kam se podati na območju Kozjanskega in Obsotelja, nas spremljajte v prihodnjih dneh.
Tina Fajs
