V zadnjih štirih letih skorajda ni bilo vložene zakonodaje v korist kmeta
Slovenska ljudska stranka (SLS) se vrača v parlament je jasno sporočilo, ki ga daje njen predsednik mag. Marko Zidanšek, tako menijo tudi člani in simpatizerji stranke, v kateri je globoko zakoreninjena skrb za slovenskega kmeta.
Več kot 3000 podpornikov SLS se je zbralo na praznovanju 30-letnice Slovenske kmečke zveze 12. maja v Podpeči pri Brezovici. S tem je SLS organizirala tudi največji predvolilni shod v Sloveniji. V svojem programu »Dobrega gospodarja« so predstavili vrsto ukrepov, reform in sprememb, s katerimi verjamejo, da bo Slovenija stopila lepši prihodnosti naproti.
Program dobrega gospodarja so najprej preizkusili v svojih vrstah, kjer se je izkazal za uspešnega, kar je s pozitivno poročilom potrdilo tudi Računsko sodišča RS. Prav posodobljen program je tisti steber, na katerem je po prepričanju predsednika Zidanška treba graditi in ga kot model uporabiti tudi v drugih sistemih, saj njegove politične prednosti temeljijo na varčno vitki državi ter močnemu in prilagodljivemu gospodarstvu.
Vodenje domačega gospodinjstva, lokalne skupnosti ali stranke je nekaj drugega kot vodenje države. Menite, da bi vam uspelo tak program prenesti tudi na delovanje države, ki je kot vemo zelo toga in zbirokratizirana?
Gospodarna Slovenija je cilj, ki ga ni uspelo realizirati nobeni vodilni politični stranki, ne glede na bolj ali manj ugodne globalne finančne razmere. In ker zaupanje v politiko strmoglavlja iz volitev v volitve, moramo zaupanje politiki povrniti na točki, kjer je ta največja. Lokalne skupnosti in njihovi nosilci uživajo tisto pravo politično podporo, saj jim je uspelo prepričati okolje, da povezujejo in delujejo v njihovem skupnem interesu.
Številni župani ter svetniki iz vrst SLS imajo konkretne pozitivne izkušnje ter tudi z dejanji podprte rezultate svojega dela, na katere smo ponosni tudi v SLS. Ta lokalni vidik želimo uveljaviti tudi na nacionalni ravni. Verjamemo, da je to možno. Prilagodljivost je tista lastnost majhnih, ki bi jo marali v večji meri izkoristit. Nesmiselne birokratske ovire pa čim prej odpraviti, saj samo otežujejo delo in zmanjšujejo uspešnost. V naši akciji Odpravimo 1000 neumnosti smo prejeli več sto predlogov posameznikov, organizacij, skupnosti, ki jih bomo skušali v največji meri upoštevati.
Ko smo že pri birokratskih ovirah, se dotakniva še prostorskega urejanja. Napovedano je, da naj bi se zmanjšala kvadratura nezahtevnih ali manj zahtevnih objektov, ki so namenjeni za kmetijsko dejavnost, za katere do zdaj ni bilo treba pridobiti gradbenega dovoljenja. Kaj menite o tem?
Ja, do zdaj so lahko kmetje gradili nezahtevne in manj zahtevne objekte do velikosti 150 kvadratnih metrov brez gradbenega dovoljenja. To so razni silosi, skladišča za krmo, gnojišča, strojne lope in ne vidim razloga, zakaj bi to določilo spreminjali. Temu bomo odločno nasprotovali, saj to niso ukrepi, ki bi povečali zanimanje za kmetijstvo niti olajšali razvoj že obstoječih kmetij.
Če želimo povečati samooskrbo, količino lokalno pridelane hrane, potem moramo priti kmetom nasproti z ukrepi, ki bodo v njihovo korist, in ne da jih zaviramo z novimi omejitvami. Prav tako si bomo prizadevali za oprostitev plačila komunalnega prispevka za vse kmetijske objekte po vzoru ureditve, ki jo imajo v Franciji. Če se namembnost objekta kasneje kakorkoli spremeni, pa se potem naknadno plača komunalni prispevek.
Subvencije ali ukrepi kmetijske politike so tudi vedno vroča tema. Podpirate izločitev subvencij iz dohodnine?
Kmetom, ki so zaposleni na kmetiji, subvencije niso predstavljale večje dohodninske obremenitve. Težava pa nastane pri tistih kmetih, ki so zaposleni drugje, saj morajo zdaj plačati visoko stopnjo dohodnine. Zato se zavzemamo, da se subvencije izloči iz dohodnine.
Velik problem kmetov je tudi vstopni prag za DDV, ki postavlja kmete v neenak položaj. Kako boste uredili to problematiko?
Zavedamo se te neenakosti kmetov glede obveznega vstopa v DDV, saj je meja še vedno nizkih 7.500 evrov dohodka kmetijskega gospodarstva, zato smo v preteklosti v parlamentu že večkrat poskušali dvigniti ta prag, vendar nismo uspeli dobiti širše podpore. Predlog SLS je sicer, da bi prag ukinili in vstop v DDV prepustili odločitvi posameznikov. Večja kmetijska gospodarstva bi se vanj vključila, ker bi se jim tako ali tako splačalo, manjši kmetje pa bi se lahko prostovoljno odločili, kaj jim bolj ustreza, bodisi s finančne bodisi z administrativne strani.
Kmetje se pritožujejo nad trenutnim sistemom povračila porabljene nafte za kmečke stroje. Ker je vedno več t. i. dvoriščne mehanizacije, dodelitev povračila glede na hektarje ne ustreza več. Bi se dotaknili tudi te problematike?
Da, z našimi poznavalci razmer smo iskali rešitve tudi za ta problem. Zdajšnje 70-odstotno povračilo stroškov nafte je neustrezno, saj je povezano z veliko birokratskimi postopki. Kmetje morajo zbirati račune, jih beležiti do centa natančno, shranjevati, potem oddati zahtevke na carinsko upravo, da naslednje leto dobijo povrnjen strošek za preteklo leto. Če bi uvedli t. i. kmečko nafto (podobno kot kurilno olje, le da bi nafto obarvali zeleno), ki bi jo prodajali brez trošarin in bi jo lahko točili le v kmetijsko mehanizacijo, bi odpravili vrsto birokratskih ovir. Kmetje bi takoj prihranili, uslužbenci carinske uprave pa s tem ne bi imeli dodatnega dela in bi se lahko posvetili drugim nalogam.
Velikokrat se slišimo govoriti, da je les naše največje bogastvo. Pa z njim res upravljamo tako? Kako bi povečali učinkovito upravljanje z lesnim bogastvom?
V SLS smo že med ustanavljanjem podjetja Slovenski državni gozdovi d.o.o. (SiDG) opozarjali, da gre pri tem za vzpostavljanje gozdarskega kolhoza, ki ne bo imel prav nobene dodane vrednosti, ne bo izboljšal gospodarjenja z gozdovi v državni lasti in tudi ne bo preprečil odvoza hlodovine v tujino. Bo pa služil za nadaljnje mešetarjenje s slovenskim letom. Na žalost, se je vse to uresničilo, saj po našem mnenju SiDG ne upravičuje svojega osnovnega namena, to je ohranjanja večine slovenskega lesa in njegove nadaljnje predelave v Sloveniji. Poleg tega je vzpostavitev SiDG povzročila razpad GG-jev, ureditev in delovanje katerih sicer ni bila idealna ter vsekakor potrebna resnega reformiranja, s čemer se je na področju gospodarjenja z državnim lesom še okrepilo ribarjenje v kalnem.
V SLS za izboljšanje sistema gospodarjenja z državnimi gozdovi predlagamo nadgradnjo že usklajenih predlogov delovne skupine takratnega ministra za kmetijstvo za okolje Franca Bogoviča iz l. 2012, ki je predlagala razdelitev države na več koncesijskih območij pod upravljanjem javnega podjetja ter licitiranje lesa na podlagi letnega prirasta po naslednjem vrstnem redu: 1. licitacija – hribovske kmetije, 2. licitacija: predelovalci lesa, ki dokažejo, da les predelajo v Sloveniji, 3. licitacija: ostali – GGji, idr. Poleg tega predlagamo ustrezno kadrovsko okrepitev omenjenega javnega podjetja s strani zaposlenih iz Zavoda za gozdove in Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, predvsem za področje kontrol izkoriščanja lesa in trženje. S tem bi se zagotovilo dolgoročno vzdržno gospodarjenje z državnimi gozdovi in okrepilo domačo lesarsko proizvodnjo oz. se državne gozdove dalo v prednostno upravljanje slovenski lesno-predelovalni industriji.
Kmetje, ki so zaposleni na svoji kmetiji, zdaj nimajo enakovrednega položaja kot drugi ekonomski subjekti in podjetniki, kar jim otežuje poslovanje. Kako boste uredili status kmeta?
V SLS se zavzemamo za ureditev statusa oz. definicije družinske kmetije, da ji omogočimo pravičnejšo davčno obravnavo ter bolj primerljivo obravnavo napram ostalim subjektom. Prepričani smo, da le tradicionalne večgeneracijske družinske kmetije omogočajo njihovo dolgoročno preživetje, ustrezen prenos znanja ter so predpogoj za izvajanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji – od turizma do dejavnosti, ki omogočajo višjo dodano vrednost.
Glede statusa oz. definicije aktivnega kmeta pa želimo opozoriti na dejstvo, da je s 1. 1. 2018 začel veljati kmetijski del t. i. Evropske uredbe omnibus, ki je spremenila številne določbe EU uredb s področja Skupne kmetijske politike. Z uveljavitvijo te uredbe se državam članicam daje bistveno večja fleksibilnost pri določanju pogojev za izpolnjevanje pogojev za status aktivnega kmeta. Razlikovanje med aktivnim in neaktivnim kmetom tako postaja prostovoljno, s čimer se omogoči tistim državam članicam, v katerih je to povzročilo pretirano upravno breme, da ga odpravijo.
Uredba omnibus postavlja 3 osnovna merila za definicijo aktivnega kmeta: 1. letni znesek neposrednih plačil pomeni najmanj 5 % skupnih prihodkov, ki jih je posameznik oz. skupina posameznikov prejela iz nekmetijskih dejavnosti v zadnjem obračunskem letu; 2. posameznikove/skupinine kmetijske dejavnosti niso zanemarljive; 3 opravljanje kmetijske dejavnosti predstavlja glavna dejavnost ali poslovni namen. Za zmanjšanje upravnega bremena, povezanega z izvajanjem navedenih treh meril, se državam članicam daje možnost, da kot merili za dokazovanje, ali je oseba aktivni kmet, določijo le eno ali dve zahtevi od njih.
Osnova za primernejšo ureditev torej obstaja, ne moremo se izgovarjati na Bruselj, pač pa moramo to spraviti v življenje. V SLS si bomo vsekakor prizadevali, da se to zgodi čim prej in je aktivni kmet tisti, ki se resno ukvarja s kmetijstvom.
Vsi se zavedamo dodane vrednosti lokalno pridelane hrane, a je ta odstotek pri javnih naročilih še vedno zelo nizek. Kako bi lahko zagotovili, da se bo pri javnih naročilih povečal delež lokalnih in ekoloških živil?
V SLS bomo predlagali spremembo Zakona o javnih naročilih, ki bo omogočil poenostavljen postopek izbire ponudb pri javnih naročilih majhne in srednje vrednosti, kar bo dalo tudi manjšim pridelovalcem iz lokalnega okolja ter pridelovalcem ekoloških živil možnost za prijavo na razpis. Podobno kot pri ukrepih za povečanje samooskrbe s hrano, bomo v SLS tudi glede povečanja uporabe živil v javnih naročilih, težili k večjemu povezovanju med kmeti ter posameznimi kmetijskimi sektorji.
V SLS ocenjujemo, da je slovenskih živil v javnih naročilih premalo tudi zato, ker je sektor slabo organiziran. En kmet ne more zadostiti pogojem konstantne dobave živil posameznemu proračunskemu porabniku, medtem ko ustrezno organiziranih 1000 kmetov lahko hkrati dobavlja več odjemalcem ter tudi dosega višjo ceno za svoje proizvode. V Sloveniji imamo dobro organiziran zadružni sistem, saj se 80 odstotkov živil odkupi v kmetijskih zadrugah, zato bi takšen sistem lahko prenesli tudi na druge panoge.
Se bojite, da bo tudi na tokratnih volitvah nizka volilna udeležba? Je nezaupanje v politiko znak za alarm?
Ni res, da ljudje nimajo prave izbire. Je pa res, da se danes vse težje odločajo že o tem, ali naj sploh odidejo na volitve. Mi sporočamo, da bo glas za SLS dobro naložen in dobro slišan. Vemo, kam gremo – najprej po trden preboj v parlament, nato še v vlado. V vlado, ki mora imeti zastopano pravo desno sredino, če želi biti enako gospodarsko uspešna od Goričkega do Pirana, ter v vlado, ki bo znala blaginjo deliti z ljudmi, ne z elitami. Nismo muha enodnevnica, saj letos praznujemo 30-letnico tradicije prve demokratične stranke v Sloveniji. Brez SLS ni desnosredinske oz. razvojne vlade.
Kaj o njem vedo povedati drugi:
Mag. Marko Zidanšek, predsednik SLS, trdno zagovarja slovensko podeželje in sobivanje podeželja z mesti, skladen regionalni razvoj in vzpostavljanje kakovostnega življenja na podeželju, ki bo primerljivo z mestnim. Zato mu izražam polno podporo in skupaj z njim bomo uresničevali tudi ključni izziv za vzpostavitev novega razvojnega koncepta Slovenije po principih Pametnih vasi. – Franc Bogovič, evropski poslanec (SLS/EPP)
SLS podpiram iz dveh razlogov: prvi je ta, da gre za stranko, ki še ni izgubila stika z ljudmi, ki še ve, kaj se dogaja med njimi. Drugi razlog pa je, da tudi kmetje potrebujemo svojo stranko, stranko, ki se bo ne glede na izide volitev, trenutno vlado, tudi trenutno ekonomsko stanje v državi, potegovala za interese kmetov. In Slovenska ljudska stranka se bo. – Miša Pušenjak, kmetijska svetovalka, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Napovedan nepremičninski zakon naj bi obdavčil tudi kmetijska in gozdna zemljišča. SLS tega ne bo dovolila. Poleg tega se zavzema za ukrepe, ki bodo spodbudili slovensko kmetijstvo, in zato ima SLS tudi mojo podporo. – Roman Žveglič, kmetovalec in nekdanji predsednik Sindikata kmetov Slovenije
Podeželje bo ostalo naseljeno in obdelano le s primernimi delovnimi mesti za mlade rodove. Kmetijstvo in gozdarstvo sta sektorja z velikimi priložnostmi. SLS si prizadeva za skladen regionalni razvoj, zato ji gre verjeti, da bo zmogla normativno področje urediti tako, da bo spodbudno za podeželje. – Andreja Krt Stopar, vodja službe za dopolnilne dejavnosti in družbene storitve na KGZS
Mag. Marka Zidanška in SLS podpiram, ker se zavzema za malega kmeta, za ljudi predvsem s podeželja, ki z veliko truda ohranjamo krajino poseljeno, za vrnitev kmečke pokojnine, ki bo spoštljiva za slovenskega kmeta, in za celovit razvoj Slovenije. – Anton Medved, predsednik Sindikata kmetov Slovenije.
*Promocijska objava. Naročnica oglasa je SLS
