V začetku februarja je bil na seji Občinskega sveta Občine Rogaška Slatina predstavljen projekt izgradnje 106 metrov visokega razglednega stolpa Kristal na območju stare glasbene šole v centru Rogaške Slatine.
Stolp bi po prepričanju snovalcev in zagovornikov, med katerimi je tudi župan mag. Branko Kidrič, predstavljal dodano vrednost v turistični ponudbi Rogaške Slatine saj bi omogočal razgled na lepo mestno središče in okolico. Obenem bi Rogaška s stolpom dobila tudi najvišjo stavbo v Sloveniji.
Kljub navdušujočim napovedim pa vsi temu projektu niso najbolj naklonjeni. Med drugim gre slišati očitke, da je enak razgled na voljo že iz obstoječe stolpnice “Terapija”, pa tudi s sosednjega hotela, da je bila pred leti zgrajena že razgledna ploščad pri avtobusni postaji, razgledna stolpa, ki propadata, pa sta tudi že na Janini in Bellevueju, ipd ..
Na podlagi takšnih in podobnih argumentov je nedavno na Facebooku nastala tudi skupina, ki krajane vzpodbuja k premisleku, ali je tovrstna turistična pridobitev v Rogaški Slatini zares potrebna.
Argumente proti izgradnji stolpa je na omenjeni strani kot prvi predstavil krajan Iztok Virant, ki meni, da je projekt lokacijsko in vsebinsko sporen. Spodaj objavljamo njegove pomisleke:
Izbrana lokacija na območju stare glasbene šole se nahaja v delu mesta, ki je prometno najbolj obremenjen (dve cestni križišči, železniške zapornice ter prehod čez progo za pešce in kolesarje). V neposredni bližini je odcep za Strmo cesto, ob progi pa je v pripravi še izgradnja dovozne ceste v Ulico Kozara. Pod vsem tem je speljana pokrita struga potoka Ločnica. In verjetno najpomembnejše: glasbena in osnovna šola sta oddaljeni le 200 m od predvidene lokacije, ki se nahaja na stičišču dveh šolski poti, ki sta označeni kot varni. Bosta to tudi ostali? Glede na vse našteto, se bojim, da bi s predvideno novogradnjo in dodatno prometno obremenitvijo ta mestni prostor postal asfaltno-betonska zmešnjava, katere ekonomski interes ne opravičuje odvzete pravice do varnega in kakovostnega življenja ljudi v tem delu mesta in vseh, ki to območje uporabljamo pri dnevnih migracijah (peš, s kolesom ali z avtomobilom).
Vsebinski cilji, ki jim je pri iskanju rešitve sledila občina, so zanimivi (generator povečanja števila obiskovalcev, promocija kraja, poklon steklarstvu …), problem pa se pojavi pri zagovarjanju rešitve. Da razgledni stolp ponuja kakovosten pogled na parkovne in ostale površine v Rogaški Slatini, je šibek argument. Že v 19. stol. so ugotovili, da je s Tržaškega hriba najlepši in celovit pogled na takratno zdravilišče s parki, Boč in Donačko goro. Tam so postavili tudi razgledni stolp (vir: Franc Vardjan, Rogaška Slatina – Sprehod skozi čas). Sprašujem se, ali je potrebno ob vznožju hriba graditi betonski razgledni stolp, ki se bo po višini izenačil z njegovim vrhom in ob tem ponujal verjetno celo slabši razgled. Presojo o tem, ali se bo s to zgradbo »polepšal« še en del mesta, prepuščam posameznikom, osebno nisem tega mnenja.
Sprejmem pojasnilo, da naj bi bil stolp atrakcija in tudi da je takšen stolp lahko dodana vrednost turistični ponudbi. Razglednega stolpa, umeščenega med stanovanjske stavbe in hkrati med hribe, res ni še nikjer. Verjetno z razlogom, kajne? Sodobne mestne atrakcije ponujajo vsebine s poudarkom na druženju, kulturi, izobraževanju, sodobnih tehnologijah ipd.
Ob občini so drugi deležniki še ponudniki turističnih storitev, a pri večini ne opazim pretirane vneme pri iskanju novih rešitev v skupno dobro. Koliko daje na enodnevne goste in domačine največji hotelir v Rogaški, vidimo po vsakoletnem 5-mesečnem zaprtju največjega bazenskega kompleksa v kraju.
Želel bi, da pri turizmu sledimo svetovnim trendom v smislu sožitja med naravo z njenimi danostmi (zaradi njih večina gostov tudi prihaja) in premišljenimi gradbenimi posegi.
Sodelujte v naši anketi o smiselnosti tovrstne investicije:
[yop_poll id=”27″]
foto: Občina Rogaška Slatina – idejna zasnova
