Astronomsko društvo Kosci iz Šentjurja je letos svojo tradicionalno astronomsko noč priredilo za začetku julija, torej nekaj prej kot v preteklih letih. Z vremenskimi razmerami so imeli tokrat srečno roko, saj so lahko obiskovalci opazovali nebesni jasen nebesni svod, nekoliko je motila le svetloba Zagreba, ki je vsako leto močnejša.
V uvodu so v šolskih prostorih člani društva izvedli tradicionalno predavanje. Tokratna tema je bil čas oz. njegovo merjenje. Pred lepo napolnjenim avditorijem se je zvrstilo pol ducata predavateljev, ki so obdelali različne tematike.
Majda Kamensek Gajšek je preletela zgodovino merjenja časa, od preteklih časov do skoraj dandanašnjika. Ste vedeli, da je bila prva električna ura narejena leta 1837? Svojo notrjanjo uro ima tudi vsak posameznik, podrobneje pa jo preučuje veda kronobiologija. Predavateljica je opozorila, da je naše spanje tudi čas za telesno rast, kar je zlasti pomembno za otroke in mladostnike. Izvedli smo tudi, kolikšen je najkrajši čas dojemanja, in sicer ta znaša 40 milisekund.
Marica Kamplet, sicer tudi predsednica društva, je predstavila popis sončnih ure na Šentjurskem in okolici ter njihovo stanje. Večinoma se nahajajo na cerkvah: sv. Rozalija v Zlatečah pri Šentjurju (cerkev si sicer vidi se že iz Vranskega oz. Pletovarja – avtocesta), sv. Uršula nad Dramljami, sv. Martin Ponikva, v Hruševcu pri šoli je analemna talna ura, sv. Jurij Šentjur (ni stevilčnice), sv. -Helena Javorje (ni več palice po obnovi), sv. Janez Krstnik Slivnia (ni več ure), sv. Marjeta Planina (ni več ure), sv. Urh Lesicno, Pilštanj, Kozje (najlepša ura, vendar je okolica zaraščeno in tako ura zastrta), Kozje gasilski dom, Podsreda (nenatančna), Zagorje pri Lesičnem (številčnica je zabrisana), sv. Rok Šmarje pri Jelšah (ura v slabem stanju). Opozorila je tudi na uro v Šentjanžu nad Štorami na hiši Mateja Vrečerja, župnika iz 18. stoletja, ki je obogatel z izdelavo prenosnih sončnih ur.
Za postavitev sončne ure je potreba ustrezna usmerjenost površine, najbolje točno na jug, nagib palice pa mora biti 46 stopinj. Zanimivo je, da povsem točen čas kaže štirikrat leto, in sicer 15. junija, 15. aprila, 1. septembra ter 25. decembra, ko sonce prečka krajevni poldnevnik, drugače ure malo prehiteva oz. zaostaja. Navidezno izrisana črta se imenuje analema, zato tudi naziv analemna ura. O sončnih urah je več zapisala Jožica Šmid v knjigi: Svetloba sonca in njegove sence.
Roman Ocvirk je predstavil nekaj primerov sončnih ur iz letošnje šolske prakse pri predmetu Tehnika in tehnologija na OŠ Blaža Kocena Ponikva. Zelo uporaben računalniški program je Shadows, ki je v dobršni meri prosto dostopen. Z njim izdelaš skico in pot do sončne ure je zelo olajšana. Naslednje šolsko leto je bodo umestili na pročelje šolske stavbe.
Robi Gajšek je predaval o tem, zakaj je čas pomemben za GPS orientacijo na Zemlji. Še davno v analogni dobi je zaradi tega britanska krona razpisala nagrado, ki bi danes preračunano znašala 12 milijonov evrov. Tehnologija GPS je znana od leta 1967, v civilne namene pa jo uporabljajo od leta 1983. Rusija premore svoj sistem, svojega pa razvija tudi EU. Za delovanje GPS je sicer nujno sodelovanje štirih satelitov.
*foto: Robi in Gregor Gajšek
