Včeraj je prostorih Ljudske univerze Šentjur (LUŠ) potekala novinarska konferenca ob zaključku slovensko-hrvaškega projekta ROK4 “Moč rokodelstva v preteklosti daje znanje sedanjosti in ohranja prihodnost”, katerega vodilna partnerka je bila LUŠ. Ob slednji je Slovenijo zastopala še Ljudska univerza Kočevje, hrvaški partnerici sta bili turistični organizaciji občin Marija Bistrica in Štrigova.
Projekt ROK4 naletel na odličen odziv
O projektu, vrednem približno 175 tisoč evrov (150 tisoč evrov je prispevala EU), smo podrobneje poročali pred natanko letom dni (klik!). Na novinarski konferenci so vsi partnerji v projektu prestavili konkretne rezultate enoletnega dela na projektu, med njimi tudi obnova kovačije v Štrigovi, video zapis s predstavitvijo rokodelskih veščin, oblikovanje didaktičnega gradiva ter promocija kulturne dediščine.
Seveda pa je rdeča nit projekta v prvi vrsti bila prenesti stare rokodelske obrti na mlajše generacije, saj se danes s posameznimi rokodelstvi ukvarja vse manj ljudi, posledično pa je med mladimi zanje vse manj zanimanja. Po besedah Alje Polenek, v. d. direktorja LUŠ, so skupaj pripravili dobro podlago za nadaljnje delo na številnih področjih, tako izobraževanja kot razvoja podjetništva in turizma.
Pred kamero smo povabili Aljo Polenek, ki nam je zaupala nekatere podrobnosti v zvezi s projektom:
Mlajše generacije seznanili s še “živečo” obrtjo in z obrtjo v izumiranju
Skozi projekt se je mlajša generacija seznanila s po dvema starima obrtema: z eno, ki je živa še danes in jo nekateri obrtniki še izvajajo ter ena specifična, ki je v izumiranju. Ob tem je potrebno izpostaviti, da ima partnersko območje podobno tradicionalno kulinariko, kar je bila podlaga za primerjavo med partnerskimi območji. Udeležence v projektu med drugim povezuje kulturna dediščina, tudi meje so le administrativne narave.
Skupna točka lončarstvo in kruh, vsak partner tudi s svojo specifiko
Vse partnerje pri projektu povezuje skupna točka in sicer rokodelska obrt lončarstva in kruh – kruh za dobrodošlico in kruh za goste. Pršjačo so pekli v Šentjurju, Šentjurčani, pisan kruh v Kočevju, postružjak v Štrigovi in lopar v Marija Bistrici, recepti za vse omenjene dobrote pa lahko najdete v posebni brošuri, ki so jo izdelali v okviru projekta.
Specifika znanja in rokodelstva za posamezno območje pa je vsak posamezni partner obujal/obravnaval po svoje. Pletenje košaric in peharjev je bila glavna specifika Ljudske univerze Šentjur, lesene intarzije pa v Kočevju. Lectarstvu in izdelovanju lesenih igrač so se podrobneje posvetili v Marija Bistrici, v Štrigovi pa je bilo v središču pozornosti kovaštvo.
eH
