Možnost ogleda “predstave leta” se je ponudila tudi dijakom 1. in 2. letnika Šolskega centra Rogaške Slatine. Polni pričakovanj smo se tako 24. februarja odpravili v prestolnico Slovenije na ogled znamenite Iliade.
Veliko senzacijo smo si ogledali v rednem delu sporeda, torej smo se v Ljubljano odpravili popoldan. Predstava se je pričela ob 19. 30 uri in trajala tri ure z vmesnim odmorom. Ko je napočil čas za veliki spektakel, smo se skupaj napotili v veliko dvorano Cankarjevega doma. Ker smo delo v šoli že dobro predelali, smo si lahko zamišljali, kaj lahko pričakujemo, vendar menim, da nihče ni imel v mislih takšne predstave, kot smo ji bili priča.
Oder brez posebne scene, le nekaj instrumentov in mikrofoni, pripravljeni za igralce, ki so sedeli v polkrogu in v igro vstopili, ko so pripovedovali vsebino ali pa smo z zvočnimi efekti pripomogli k napetosti zgodbe. Tekoče pripovedovane ali pete zgodbe nas postavijo v »eudeleženega« opazovalca njihovega sveta. Moč, nadvlada, nečloveško klanje. Stvari, ki so nam znane še dandanes, vendar kljub temu ne moremo reči, da so zato manj šokantne.
Na odru je tako zaživelo sovraštvo in prijateljstvo kot tudi ljubezen. Izjemna usklajenost igralcev, scenografija, glasba, luči, zvočni efekti, jezik in gibi so prikazali celoto in realnost, ki nam predstavi, kako se (ne)pomembni človek kaj hitro sreča s smrtjo.
Vrhunsko odigrana predstava je bila za nas dijake morda celo prezahtevna, vendar kot je tudi rekel režiser igre: »Predstave ni potrebno razumeti, predstavo je potrebno doživeti!« in mi smo jo prav gotovo doživeli.
Besedilo: Teja Boršić
Foto: arhiv Cankarjevega doma
