V Mrežnem inkubatorju Vrelec v Rogaški Slatini je v ponedeljek, 7. 10. 2013, potekala informativno-tematska podjetniška delavnica, S socialnim podjetništvom do novih delovnih mest. Zbrane je najprej pozdravila direktorica RS Sotla, Bojana Žaberl, nato pa je s predstavitvijo zakonskih in podzakonskih aktov iz področja socialnega podjetništva nadaljeval Tadej Slapnik, generalni sekretar Slovenskega foruma socialnega podjetništva.
Socialno podjetništvo predstavlja danes velik izziv, hkrati pa tudi priložnost do generiranja novih delovnih mest v Sloveniji. V Sloveniji imamo trenutno samo 0,7 % zaposlenih v socialnem podjetništvu, medtem ko jih je v EU 7 %. Poudariti je potrebno pomen socialnih podjetij tudi v gospodarski krizi in tudi v evropskem gospodarstvu, saj s povezovanjem dobičkonosnosti in solidarnosti ustvarjajo tudi visokokakovostna nova delovna mesta. Pomen socialnih podjetij je tako na lokalni in tud regionalni ravni, saj zagotavljajo nova delovna mesta za mlade in starejše brezposelne, invalide in ostale ranljive družbene skupine, omogočajo lokalno samooskrbo s hrano, energijo in stanovanji, pomenijo zagon novih delovnih mest z delavskimi zadrugami na pogoriščih propadlih podjetij ipd. Postavlja se vprašanje, zakaj se sploh socialna podjetja ustanavljajo? Slapnik je dejal, da predvsem z namenom, da se zagotovi delovno mesto. Razlika socialnega podjetja in nesocialnega pa je v tem, da je to oblika gospodarske dejavnosti, ki ne sledi cilju maksimiranja in delitve dobička, ampak je dejavnost, ki se v celoti posveča razreševanju družbenih in okoljskih problemov. Ves dobiček se v takšnem podjetju reinvestira ali v nova delovna mesta ali v tehnologijo. Socialna podjetja poslujejo po načelih zasebne pobude za ustanovitev, prostovoljnega delovanja, neodvisnosti, tržne naravnanosti in enakopravnosti članstva.
Na sliki Tadej Slapnik in Blanka Kovačič iz Kooperative Konjice.
Dejavnost socialnega podjetništva lahko izvaja na naslednjih področjih: socialno varstvo, družinsko varstvo, varstvo invalidov, znanost, raziskovanje, izobraževanje in vzgoja, mladinsko delo, varstvo in promocija zdravja, zagotavljanje socialne vključenosti, spodbujanja zaposlovanja, poklicnega usposabljanja oseb, ki so brezposelne ali jim grozi brezposelnost, posredovanje zaposlitve in zagotavljanje dela ranljivim skupinam na trgu dela, ekološke pridelave hrane, ohranjanja narave, urejanja in varstva okolja, zaščite živali, spodbujanja uporabe obnovljivih virov energije, razvoj zelene energije, socialni turizem, socialna trgovina, pravična trgovina, trgovine s storitvami in proizvodi iz dejavnosti socialnega podjetništva, kultura, tehnične kultura, ohranjanje kulturne, tehnične in naravne dediščine, amaterski športa in telesna kulture, reševanja in zaščita, spodbujanje razvoja lokalnih skupnosti, podporne storitve za socialna podjetja; s posebnimi zakoni se lahko opredeli tudi druga področja dejavnosti socialnega podjetništva.
Socialno podjetništvo pa loči dva tipa, in sicer socialno podjetje tipa A, ki izvaja dejavnosti iz Uredbe o opredelitvi dejavnosti socialnega podjetništva, trajno zaposluje najmanj enega delavca v prvem letu svojega delovanja in najmanj dva delavca v nadaljnjih letih poslovanja in po izteku drugega koledarskega leta mora iz dejavnosti socialnega podjetništva v letnem poročilu izkazati najmanj 40 odstotkov vseh prihodkov, po tretjem in vseh nadaljnjih letih poslovanja pa najmanj 50 odstotkov vseh prihodkov, ter socialno podjetje tipa B, ki opravlja katerokoli dejavnost in ves čas svojega delovanja trajno zaposluje najbolj ranljive skupine ljudi na trgu dela, in sicer ima najmanj eno tretjino takšnih delavce izmed vseh delavcev. Socialno podjetje tipa B ima lahko tako samo enega zaposlenega, v kolikor gre za osebo iz najbolj ranljivih skupin.
Primer dobre prakse je razložila direktorica Kooperative Konjice, Blanka Kovačič. Koopereativa Konjice je ustanoviljena v sklopu pilotnega projekta Z moje dežele, ki je delno financiran tudi s sredstvi Evropske unije. Teoretična osnova projekta Z moje dežele je program zagotavljanje večje samooskrbe z lokalno pridelanimi kmetijskimi in živilskimi proizvodi Marjetica. V sklopu projekta želijo vzpostaviti finančno in kadrovsko samovdržen model lokalne samooskrbne prehranske verige na območju občin Dobje, Dobrna, Oplotnica, Slovenske Konjice, Šentjur, Vitanje in Zreče. Na tem področju je namreč velik potencial domačih pridelkov in proizvodov. Osnovni cilj projekta z Moje dežele je zagotoviti nizko maržni prodajni kanal, temelječ na načelih pravične trgovine, ki bo zagotovili konkurenčne prodajne cene lokalno pridelani in predelani hrani v primerjavi s hrano, ki jo lahko potrošniki (na drobno in veliko) kupujejo v obstoječih trgovinskih sistemih.
V Sloveniji je ta trenutek registriranih 22 socialnih podjetij, ki se ukvarjajo z različnimi dejavnostmi. Na žalost pa v razvidu še ne bomo našli nobenega takšnega podjetja, ki bi deloval na območju Obsotelja in Kozjanskega. Nam najbližja zadruga je Kooperativa Konjice. Ker je območje Kozjanskega in Obsotelja pretežno kmetijskega, opaziti je mnogo zapuščenih in poraščenih travnikov, njiv, bi morda veljalo razmisliti, da bi tudi uvedba takšne socialne zadruge pri nas bila dobra poteza, saj se bo tudi samooskrba z lokalno pridelano hrano in izdelki začela v prihodnje še bolj širiti, pomembno pa je, da pa pridelovalec/kmetovalec sam določa tržno ceno takšni zadrugi in zadruga je zavezana, da ne vpeljuje takšnih gigantskih marž, kot jih imajo druge slovenske trgovske verige, ampak vzamejo le toliko, da lahko poplačajo stroške zaposlenega. Pravično, mar ne? Cilj teh zadrug tako ni kopičenje bogastva, ampak zaslužiti toliko, kolikor potrebujejo. Poleg omenjene šibke kmetijske dejavnosti na območju Kozjanskega in Obsotelja pa bi veljalo razmisliti tudi v tej smeri, da se tudi na področju turizma postopoma uveljavi socialno podjetništvo.
f/t: J. C.
