Na razprostranih travnatih površinah okolice dvorca Jelšingrad v Šmarju pri Jelšah že slaba tri leta uradno obratuje igrišče za golf. 22 hektarjev veliko igrišče z 9 luknjami ponuja razgibana igralna polja s širokimi zelenicami, naravnimi ovirami in idiličnimi pogledi na okoliške griče s cerkvami in je vpisano tudi v katalog slovenskih golf igrišč. Kljub temu, da bi se sezona igranja golfa morala začeti že zdavnaj, pa je pogled na zelenice vse prej kot obetaven – igrišče je zapuščeno, zaraščeno, nepokošeno, o igralcih na zeleni površini pa ne duha ne sluha.
Golf igrišče okoli dvorca Jelšingrad v Šmarju je v občinskih načrtih že več kot dve desetletji, ko je v letih pred razpadom nekdanje države prvo lopato zasadilo Zdravilišče Rogaška Slatina. S propadom zdravilišča so gradbeno že prirejen teren v najem prevzeli okoliški kmetje in na bogati plodni zemlji gojili koruzo ter kosili travnike za krmo živini. Vse dokler ni posesti od Sklada kmetijskih zemljišč leta 2008 v imenu novoustanovljenega Golf kluba Jelšingrad najel njegov predsednik, domačin Damjan Gobec.
Že na začetku je prišel v spor z nogometnim klubom Šmarje glede pomožnega igrišča pod Jelšingradom, katerega so morali zapustiti otroci, ki so tam trenirali nogomet. Skupnega jezika pa ni našel tudi z nekaterimi sosedi, ki znajo povedati o Gobčevem arogantnem vedenju. Ti idejo golfa sicer vseskozi podpirajo, vendar so si od predstavnikov športa, ki naj bi promoviral kulturo miroljubnosti in strpnosti, obetali nekoliko drugačen odnos. Nič kaj obetaven začetek za golf v soseski šmarskega Grajskega loga torej.
Igrišče z vadbiščem je z otvoritvenim turnirjem uradno zaživelo v začetku oktobra 2010. Golf klub Jelšingrad je sčasoma pridobil okoli 100 članov, vendar pretirane gneče na igrišču nikoli ni bilo. Prej kot množica navdušenih golfistov je žogico po travnati zelenici jelšingrajskega okoliša udarjalo manjše število ljubiteljev tega športa. Sosedov in drugih bližnjih opazovalcev tako ni začudilo, da so zelenice to pomlad ostale nepokošene. Kar so kmetje, ki so morali zapustiti njive in travnike okrog Jelšingrada napovedovali, se je nekaj let kasneje uresničilo; igrišče vse bolj zaraščata trava in plevel.
Zakaj je temu tako in kako mislijo rešiti nastalo situacijo, smo povprašali lastnika zemljišča Občino Šmarje pri Jelšah in predsednika Golf kluba Jelšingrad Damjana Gobca. Medtem, ko nam slednji odgovorov ni posredoval (napovedal jih je za naslednji teden), nam je župan Občine Šmarje pri Jelšah Jožef Čakš pojasnil, da se je zataknilo pri najemnini in opredelitvi vlaganj, saj z Damjanom Gobcem še niso našli skupne rešitve. Prav slednji je leta 2008 s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov RS sklenil najemno pogodbo, s priporočilom ga je na javnem razpisu podprla tudi občina. V najem je dobil 22 hektarjev zemlje, na katerih je skoraj štiri leta urejal golf igrišče, najemnino naj bi plačeval Skladu. Pred dvema letoma, po spremembi zakonodaje, pa je to zemljišče prešlo v last Občine Šmarje pri Jelšah, z njim pa tudi obveznosti iz pogodbe med Golf klubom Jelšingrad in novim lastnikom. Župan je pojasnil, da Gobec v pogodbi določene najemnine Občini za ti dve leti ni poravnal, kar skupno znese približno 12.000 € dolga. Zataknilo se je pa tudi pri vprašanju vlaganja, o čemer pa naj ne bi Gobec s Skladom kmetijskih zemljišč v preteklosti sklenil nobene pogodbe.
Župan občine Šmarje pri Jelšah Jožef Čakš nam je v pogovoru razkril podrobnosti o nastalem problemu in tudi sam izrazil željo, da bi se zadeva čim prej uredila in bi igrišče zopet zaživelo: “Celotno igrišče za golf v Jelšingradu v velikosti dobrih 22 hektarjev ima v najemu Golf klub Šmarje, katerega predsednik je g. Damjan Gobec. Res je, da je lastništvo zemljišča pred dvema letoma v skladu z zakonom prešlo iz Sklada kmetijskih zemljišč Slovenije na Občino Šmarje pri Jelšah. V tem času še vedno velja pogodba, ki jo je imel Golf klub Jelšingrad Šmarje sklenjeno s Skladom kmetijskih zemljišč, vse dokler ni sklenjena nova pogodba z Občino. V pogodbi s Skladom kmetijskih zemljišč Slovenije je seveda bilo določeno katera zemljišča so v najemu, koliko se plačuje najemnina, do kdaj bodo ta zemljišča lahko v najemu in ostale stvari, ni pa v pogodbi nikjer zapisano, niti ni bilo kakršnegakoli dogovora v zvezi z morebitnimi vlaganji, ki bi potencialno bila v golf igrišče vložena v času priprave golf igrišča in tudi kasneje.”
Glede spremembe pogodbe, ki bi bila morda bolj sprejemljiva in s katero bi zadovoljili obe strani, pa župan Gobcu očita neodzivnost: “Občina Šmarje pri Jelšah je naslednica te pogodbe in mi jo seveda moramo spoštovati takšno, kot je bila, če bi pa Golf klub Šmarje želel kakršnokoli spremembo, pa najsi bo to najemnina ali morda vlaganja, če mislijo, da je to tako, bi morali za to podati temeljito vlogo, obrazložitev, o kateri bi moral razpravljati Občinski svet in sprejeti svoje stališče. Najbolj se je zataknilo pri tem, da s strani Golf kluba Jelšingrad nismo dobili še nobene pisne vloge o tem, kakšna naj bi bila v prihodnje najemnina, kako dolgo bi imeli zemljišče v najemu, na začetku letošnjega leta je bilo s strani g. Gobca le ustno izraženo stališče, da ni več pripravljen imeti teh zemljišč v najemu, saj naj bi mu predstavljalo prehudi strošek in prehudo obremenitev, zato bo od tega odstopil. Takrat smo ga na ustnem razgovoru zaprosili, da naj poda pisno vlogo o odstopu od pogodbe najema teh zemljišč, on pa je takrat tudi predstavil problem, da je v tem času kar precej vlagal v ta zemljišča in Občino povprašal, kdo mu bo ta vlaganja povrnil. Tukaj se seveda zadeva lahko ustavi in glede vlaganj – kaj so bila vlaganja v golf igrišče, ali se to prizna ali ne, o tem bi se sedaj zelo težko izrekel, o tem bi moral odločati tisti, ki je za to usposobljen. Trenutno je zadeva taka – v mesecu aprilu smo g. Gobcu predali pogodbo o najemu, enako kot jo je imel s Skladom, tudi z zaračunano najemnino. Glede očitkov, da nekateri klubi ne plačujejo najemnine za svoje prostore oz. zemljišča, pa moram povedati, da je to tako zaradi uskladitve na Občinskem svetu – o tem ne odločam sam. Vendar pa z njihove strani, kot sem že povedal, ni prišla nobena vloga oz. zahtevek o spremembi oz. uskladitvi.”
Čakš pa je med pogovorom opozoril tudi na problem, s katerim so ga seznanili nekateri člani Golf kluba Jelšingrad in sicer, da naj bi predsednik kluba nastopal povsem samovoljno in mimo skupščine kluba kot najvišjega organa: “Druga stvar, ki me pri zadevi najbolj moti in na katero so me opozorili sami člani Golf kluba Jelšingrad pa je, da od urejanja tega igrišča samovoljno odstopa sam predsednik, nisem niti prepričan, da je bila sploh sklicana skupščina kluba, ki je najvišji organ kluba, ki mora odločati o takšnih stvareh, sklican naj bi bil le nek upravni odbor, ki pa ni najvišji organ odločanja. Zahtevali smo, da dobimo sklep najvišjega organa, saj ne more predsednik kot posameznik sam odločati o teh stvareh.”
Na Občini še vedno čakajo na odgovor na pogodbo, ki jo je Gobec dobil, v teh dneh naj bi od občinske pravnice prejel dopis, da mora to pogodbo ali podpisati ali od nje odstopiti, sicer bodo najemno razmerje prekinili: “Zemljišče se namreč zarašča, potrebno je vzdrževanja, ne nameravamo ga uničiti, ker je v prostorskem planu za golf. V kolikor bi bila odpoved z njihove strani že oddana, bi oddajo zemljišča razpisali in bi morda z njim že opravljal kdo drugi. Tako da očitki, ki jih g. Gobec naslavlja na nas niso pravi in niso sprejemljivi, ker z naše strani ni ničesar narobe. Je pa zelo veliko narobe z njihove strani, saj se ne odzivajo in ne izvršujejo tistega, za čemer stojijo.
Bojim se, da se bo igrišče še naprej zaraščalo, saj dokler pogodba, ki jo ima g. Gobec oz. Golf klub Jelšingrad še velja, so igrišče dolžni vzdrževati oni, mi v tem času ne smemo posegati v zemljišče, saj bi to lahko bilo pravno sporno. Upam samo, da bo ta zadeva v tem ali v naslednjem mesecu razrešena, da vidimo, pri čem smo in kako naprej.”
Na vprašanje, kaj bi bilo v primeru, da se pogodba z Golf klubom Jelšingrad prekine, pa je župan dejal, da odločanje preide v postopek Občinskemu svetu, ki bo odločal o usodi igrišča, naj se odda v najem oz. proda, takšno je tudi stališče občinske uprave. Ob tem pa še Čakš dodaja, da bi bilo zelo zanimivo in dobro, če bi se našel kakšen investitor, ki bi morda odkupil grad, (ki sicer ni v lasti Občine) in zemljišča, s čimer bi celotni objekt pridobil nov smisel. Želja Občine je, da golf igrišče ostane, da se razvija neki turistični center Jelšingrad z golfom, sam grad kot gostinsko-turistični objekt s prenočišči in drugo ustrezno ponudbo.
Kot smo že omenili, nam predsednik Golf kluba Jelšingrad Damjan Gobec odgovorov na naša vprašanja ni utegnil poslati pravočasno. Za časnik Večer pa je pred tedni povedal, da sta glavni problem razhajanji Občine in kluba glede najemnine in opredelitve vlaganj. Po njegovih besedah Golf klub ne more več investirati v občinsko lastnino, če občina investicij ne prizna. Igrišče pa brez investicijskih vlaganj ne more obstajati, zato kot predsednik kluba ne verjame, da rešitev za nastalo situacijo obstaja.
Za mnenje pa smo prosili tudi nekatere, z letošnjo sezono bivše člane Golf kluba Šmarje, ki želijo ostati neimenovani. Izrazili so razočaranje nad tem, kar se dogaja s šmarskim golfom. Omenili so nekorekten odnos s strani predsednika kluba, ki jih ni niti obvestil o problemu oz. jim ni niti predstavil kakršnekoli vizije ali načrtov prihodnosti golfa v Šmarju. Dejali so, da so tudi sami večkrat v klubu in na Občini izrazili željo, da bi po svojih močeh pomagali bodisi pri košnji, urejanju igrišč in ostalih zadevah, obenem pa so kot moteče izpostavili, da naj bi številni krajani na sam šport in aktivne ljubitelje tega športa gledali kot na nekaj, kar kraj resnično ne potrebuje. Slednje je po njihovem skregano z zdravo pametjo, saj bi urejeno golf igrišče, ki si je v teh nekaj letih obratovanja ustvarilo dober renome po vsej Sloveniji, skupaj z urejenim gradom, poslalo prava turistična atrakcija, ki bi privabila številne igralce golfa in ostale turiste.
Da bi pa do zgoraj napisanega resnično prišlo, pa so nekdanji člani golf kluba Jelšingrad prepričani, da bi se v prvi vrsti moral najti pravi kupec gradu in okoliških zemljišč, ki bi imel vizijo in potrebna investicijska sredstva, ob vsem tem pa bi morala pomagati tudi Občina. Pomoč slednje vidijo na način, da bi jih oprostila najemnine in jih s tem razbremenila za dodatne stroške, ki so v zvezi z golfom resnično visoki (stroške predstavljajo tudi številni stroji za košnjo in urejanje igrišč, gorivo, namakalni sistemi,…).
Nekdanji člani Golf kluba Jelšingrad, ki je letos doživel množičen osip članstva, si torej želijo, da bi se kratka tradicija golfa v Šmarju nadaljevala. Igrišče za golf v Šmarju namreč nudi edinstveni teren in ima posebno strukturo, ki je igrišča v bližnji in daljni okolici nimajo, so še dodali.
Saga s šmarskim golf igriščem tako verjetno ne bo kmalu končana. Najbolj smiselna se zdi sporazumna prekinitev pogodbe med Občino Šmarje pri Jelšah in Golf klubom Jelšingrad, s čemer bi občina zemljišče dobila v upravljanje in bi zanj lahko ustrezno poskrbela. Zaraščenost igrišča in nastajajoči dolg namreč dajejo slutiti, da Golf klub Jelšingrad ni sposoben skrbeti za igrišče in plačevati najemnine v skladu s pogodbo, ki je bila podpisana med predsednikom kluba Gobcem in Skladom kmetijskih zemljišč.
V primeru, da za prekinitev pogodbe ne bo obojestranskega interesa, zna zadeva priti na sodišče, kar pomeni, da bi se zaplet lahko vlekel še leta. Z zavlačevanjem pa bi verjetno rasla tudi jeza šmarskih občanov, med katerimi Damjan Gobec zaradi razvpite prestavitve legendarnega šmarskega radia v Šentjur že tako naj ne bi užival največjega ugleda. Napovedujoč se fiasko s projektom “Golf Jelšingrad” pa k temu v očeh sokrajanov zagotovo ne bi prispeval.
Egon Horvat, Rok Čakš
