Glede na to, da se število brezposelnih v Sloveniji, brezposelnost v Sloveniji je tudi med najhitreje rastočimi v EU, hitro povečuje, smo preverili, kakšno je stanje brezposelnosti na območju Kozjanskega in Obsotelja. Pričujoče številke so vse prej kot optimistične, preverili pa smo tudi, kakšen je današnji trend zaposlovanja, kateri poklici so med najbolj iskanimi, katera dela ponuja za naše območje Zavod za zaposlovanje ter kakšne možnosti zaposlovanja imajo danes mladi. Na dan 28. 4. 2013 je bilo na spletnih straneh Zavoda za zaposlovanje na območju Celja razpisanih 155 objav delovnih mest in 121.521 iskalcev zaposlitve na območju celotne Slovenije.
Statistični urad Republike Slovenije je sredi aprila pripravil poročilo, kakšno je bilo stanje zaposljivosti v Sloveniji v prvih dveh mesecih. Stopnja registrirane brezposelnosti se v februarju (po dveh zaporednih mesecih naraščanja) ni spremenila, bila je 13,6-odstotna. Spremenila se je struktura registriranih brezposelnih oseb, in sicer stopnja registriranih brezposelnih moških se je rahlo zvišala (s 13,4 na 13,5 %), stopnja registriranih brezposelnih žensk pa se je nekoliko znižala (s 13,8 na 13,7 %). V enakem obdobju lani je bila stopnja registrirane brezposelnosti 12,4-odstotna, kar pomeni, da se je v zadnjem letu zvišala za 1,2 odstotne točke. Kako je pa na območju Kozjanskega in Obsotelja? Poglejmo naslednje tabele, ki prikazujejo statistično stanje po občinah Kozjanskega in Obsotelja, in sicer so prikazani podatki za marec 2013.
Glede na podatke iz marca 2013 lahko vidimo, da je skupno v občinah Kozjanskega in Obsotelja na Zavodu za zaposlovanje prijavljeno 3.070 oseb. Po številu brezposelnih najbolj izstopa Šentjur (1188 brezposelnih), najmanj brezposelnih ima Bistrica ob Sotli (72 brezposelnih). Na teh območjih so še vedno ženske tiste, ki težje dobijo delo, največ brezposelnih žensk je v Šentjurju (609), najmanj pa v Bistrici ob Sotli (40), medtem ko imata drugi največji občini podobno število brezposelnih, Rogaška Slatina 682 brezposelnih (od tega 334 žensk) in Šmarje pri Jelšah 635 brezposelnih oseb (od tega 308 žensk).
Obdobje brezposelnosti se od občine do občine razlikuje, iskalni količnik pa je približno enak. Ponovno izstopa Šentjur, in sicer je v časovnem obdobju 12–23 mesecev na Zavodu za zaposlovanje prijavljenih bilo 239 oseb (podatki za marec 2013). Veliko je takšnih, ki si iščejo službo dlje od enega leta. Na tem območju je opaziti več tistih brezposelnih, ki ne spadajo v kategorijo mladih, torej nad 29 let. V obdobju med 30 in 59 let je sicer tudi največ brezposelnih, čeprav tudi ni zanemariti podatka, da so mladi do 29. leta starosti tudi precej nezaposljivi. Največ je takšnih, ki dosegajo IV., V., V., VII.+VIII. stopnjo izobrazbe, v Rogaški Slatini, Šmarju pri Jelšah in Šentjurju pa je velik odstotek tudi takšnih, ki dosegajo samo I. stopnjo izobrazbe.
Približno 5,5 milijona mladih na trgu dela (več kot vsak peti) ne najde zaposlitve, 7,5 milijona mladih med 15. in 24. letom pa ni niti zaposlenih niti vključenih v izobraževanje ali usposabljanje.
Evropska komisija je marca predlagala predpise za uresničevanje pobude za zaposlovanje mladih. V boju proti brezposelnosti mladih je predlagala operativne predpise za izvajanje pobude za zaposlovanje mladih. Predlog za pobudo je dal Evropski svet na zasedanju 7. in 8. februarja 2013, zanjo pa bo v obdobju 2014-2020 namenjenih 6 milijard evrov. Januarja 2013 je bila stopnja brezposelnosti mladih v EU s 23,6 % več kot dvakrat tolikšna kot pri odraslih. Sedem milijonov in pol mladih Evropejcev v starosti od 15 do 24 let ni zaposlenih, se ne izobražuje in ne usposablja. Brezposelnost mladih je še posebej pereča v nekaterih regijah. To ni le težava posameznikov, temveč resna grožnja socialni koheziji v EU, ki pomeni tveganje za dolgoročni negativni učinek na evropski gospodarski potencial in konkurenčnost.
Kateri poklici so trenutno najbolj iskani?
Po pregledu ponudb so še vedno aktualna povpraševanja po raznih tehničnih poklicih, in sicer od nižje kvalificiranih (strugarji, varilci …) do visoko kvalificiranih inženirjev. Kljub visoki stopnji prijavljenih zdravnikov za Zavodu zaposlovanje je še vedno povpraševanje po zdravnikih, zobozdravnikih in medicinskih sestrah. Glede na to, da se prebivalstvo stara, bo tudi v prihodnje povpraševanje po negovalcih in tistih poklicih, ki skrbijo za zdravje. Še vedno so na trgu dela iskani tehnični (električarji) in poklici informacijske tehnologije. Povpraševanje po družboslovnih poklicih (učitelj, pravnik, novinar ipd.) upada, ravno tako tudi po tistih poklicih, ki zasedajo delovna mesta v javni upravi, kar je glede na stanje v državi povsem razumljivo.
V letu 2012 je bilo povpraševanje delodajalcev po delavcih manjše kot pred letom. Prevladuje zaposlovanje za določen čas. Zaposlovanje mladih bo tudi v prihodnjih mesecih odvisno od dogajanj na trgu dela, gospodarske rasti in posledično odpiranja novih delovnih mest. Zmanjšalo se je povpraševanje po poklicih v javni upravi, finančnih in zavarovalniških dejavnostih, medtem ko se je zvišalo število zaposlitev v oskrbi z električno energijo, plinom, paro ter v gradbeništvu.
Marca se je brezposelnost pričela sezonsko zmanjševati, vendar ostaja višja kot pred letom. Ob koncu marca 2013 je bilo na Zavodu prijavljenih 122.630 brezposelnih oseb, 1,2 % manj kot februarja. V letošnjih prvih treh mesecih se je na Zavodu na novo prijavilo 30.896 brezposelnih oseb, kar je 23,1 % več kot lani v tem času. V marcu je bila tudi v Območni službi Zavoda za zaposlovanje Celje brezposelnost večja kot pred letom.
Kako in na kakšne načine uspešno pridobiti službo? So razpisi že res zastareli način pridobivanja službe? Vabimo vas, da spremljate tudi nadaljevanje prispevka, ki bo objavljeno v naslednjih dnevih na našem spletnem portalu www.kozjansko.info, hkrati pa tudi preverite, kakšno je stanje brezposelnosti v Celju v primerjavi s KiO na našem sorodnem spletnem portalu www.celje.info. Članek bo tam objavljen v kratkem.
Preberite še:
Kako dobiti službo: aktivno poseganje na trg dela
