Na Zavodu za zaposlovanje smo preverili, kakšno je stanje na trgu dela v upravnih enotah Šmarje pri Jelšah in Šentjur. Zanimalo nas je, kakšno je povpraševanje delodajalcev, kateri so najbolj in kateri najmanj iskani kadri ter kakšna je stopnja brezposelnosti v obeh upravnih enotah. Zavod smo prosili tudi za nasvet, na kaj naj bodo pozorni učenci in dijaki, ko se odločujejo za nadaljevanje šolanja.
Dogajanje na trgu dela
Po podatkih Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje – Območne službe Celje so v letu 2011 delodajalci z območja Urada za delo Šentjur in Urada za delo Šmarje pri Jelšah iskali 3.758 novih kadrov. Na trgu dela je bila največja potreba po kadrih s poklicno izobrazbo (47 %), 29 % del je bilo takih, ki niso zahtevala posebne izobrazbe, 11 % pa je bilo del, ki so zahtevala višje izobražen kader. Delodajalci so najpogosteje iskali kader s področja kovinarstva, voznike v mednarodnem prometu, prodajalce, varilce, kader s področja turizma in gostinstva, pa tudi gradbeništva. Letos se je zaposlilo največ prodajalcev, voznikov tovornjakov, delavcev za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, natakarjev, komercialistov, zastopnikov in monterjev.
Po besedah Karmen Leskošek, direktorice Območje službe Celje, je v regiji že nekaj časa opazno strukturno neskladje oziroma pomanjkanje določenih poklicev – zlasti tehniških poklicev na vseh ravneh izobrazbe (področje kovinarstva, strojništva, elektronike, računalništva) in poklicev v zdravstvu. Na primanjkljaj kadrov pogosto vplivajo tudi težji delovni pogoji in dodatne zahteve delodajalcev, npr. v gradbeništvu, pekarstvu, poslovno-komercialni dejavnosti, gostinstvu, transportu.
Težave pri zaposlovanju imajo osebe brez strokovne izobrazbe, osebe z določenimi zaposlitvenimi ovirami (npr. invalidnost oz. zdravstvene težave), pa tudi iskalci prve zaposlitve. Na trgu dela ni povpraševanja po poklicih, kot so uradniki za pisarniško poslovanje, strokovnjaki za poslovanje in strokovnjaki s področja družbenih ved.
V šmarski upravni enoti višja brezposelnost kot v šentjurski
Konec januarja 2012 je bilo na Uradu za delo Šmarje pri Jelšah prijavljenih 1.936 registrirano brezposelnih oseb, na Uradu za delo Šentjur pa 1.086. Stopnja registrirane brezposelnosti je v upravni enoti Šmarje pri Jelšah večja kot v upravni enoti Šentjur – v UE Šmarje pri Jelšah je konec novembra 2011 stopnja brezposelnosti znašala 12,3 %, v UE Šentjur pa 10,6 %.
V spodnji tabeli so prikazani določeni podatki uradov za delo Šmarje pri Jelšah in Šentjur glede strukture brezposelnih oseb v decembru 2011:
Nasvet za bodoče dijake in študente glede nadaljevanja šolanja
Učenci in dijaki zaključnih razredov osnovnih ter srednjih šol se morajo februarja oziroma marca odločiti, kje bodo nadaljevali šolanje. Zato smo predstavnico Zavoda za zaposlovanje vprašali za nasvet, na kaj naj bodo pozorni učenci in dijaki iz Kozjanskega in Obsotelja, ko bodo izbirali šolo ali višješolsko/visokošolsko inštitucijo za nadaljevanje šolanja.
Karmen Leskošek, direktorica Območne službe Celje, nam je odgovorila:
»Glede na to, da se morajo dijaki in študenti februarja ali marca odločiti, kje bodo nadaljevali šolanje, jim svetujemo obisk CIPS-a – Centra za informiranje in poklicno svetovanje (v prostorih Ljudske univerze Celje, Cankarjeva 1) oz. CIPS-a v Šmarju pri Jelšah, Aškerčev trg 24, kjer so na voljo številne informacije s področja izobraževanja in gibanja na trgu dela, opisi poklicev, računalniški programi za samostojno načrtovanje poklicne poti, informacije o študentskih oz. dijaških domovih, informacije o možnostih poklicnega usposabljanja in študija v tujini, informacije o možnih finančnih pomočeh. Možno je tudi svetovanje poklicnih svetovalcev ZRSZ.
Kandidatom priporočamo preverjanje poklicnih interesov s testom Kam in kako (računalniški program), ki je na voljo v CIPS, z njim pa razpolagajo tudi posamezne osnovne in srednje šole. Na internetni strani Zavoda RS za zaposlovanje je tudi brezplačna eStoritev – eSvetovanje, ki kot osebna spletna svetovalnica ponuja informacije, nasvete in praktične pripomočke za načrtovanje kariere in iskanje zaposlitve.
Mladi so pred pomembno odločitvijo, pri kateri morajo upoštevati tako svoje želje kot sposobnosti in tudi možnosti za zaposlitev oziroma poklicno kariero. Na informativnih dnevih so lahko spoznali šole in programe, ki jih ponujajo, izvedeli, kakšne so možnosti za nadaljevanje šolanja in pridobivanja izobrazbe. Če bodo pobrskali med prostimi delovnimi mesti, bodo dobili tudi informacijo, katere poklice delodajalci največ iščejo. In morda ponujajo štipendije. Pogled in razmislek o delodajalcih iz lokalnega okolja bo dal odgovor tudi na to, ali lahko v bodočnosti pričakujemo zaposlitev v domačem okolju ali ne. Potrebno si je pravzaprav zastaviti čim več vprašanj in nanje poiskati odgovor. Tako nam bo odločitev za šolanje precej lažja.«
Melita Perkovič
