Na praznik rojstva Device Marije oz. Mali šmaren, ki ga verniki obeležujejo 8. septembra, so v Zagorju pri Lesičnem slavnostno odprli Marijino romarsko pot in obnovljeno Lurško jamo. Slavje se je pričelo s sveto mašo, ki jo je vodil celjski škof dr. Stanislav Lipovšek. Po maši je sledil blagoslov obnovljene Lurške jame, ki so jo romarji že v preteklosti obiskovali.
Poleg celjskega škofa so se slovesnosti udeležili okoliški župani, direktor Kozjanskega parka mag. Teo Hrvoje Oršanič, lastnik Lurške jame Ivan Ivačič, predsednik KS in KD Zagorje Danijel Zalokar, predstavnik nadškofije Gradec Gerhard Hofbauer, rektor svetišča v Mariji Bistrici Zlatko Koren, poslanec Državnega zbora RS Štefan Tisel ter številni obiskovalci od blizu in daleč.
V Kozjanskem parku so tako zaključili dveletni projekt “Marijina romarska pot” v okviru Čezmejnega programa IPA Slovenija-Hrvaška 2007-2013. V okviru projekta so skupaj s projektnimi partnerji iz Slovenije in Hrvaške (Zavod RISO, Zavod za razvoj in izboljšanje infrastrukture ter socialnega okolja, Razvojna agencija Kozjansko, Turistična skupnost občine Marija Bistrica, Turistična skupnost Severno Zagorje, Turistična skupnost Krapinsko-zagorske županije, Turistična skupnost Krapine, Javna ustanova „Park prirode Medvednica”, Mesto Sv. Ivan Zelina), vzpostavili 800 km dolgo pot, ki povezuje Marijina romarska središča v Sloveniji in na Hrvaškem. Svete gore nad Bistrico ob Sotli, Stare gore nad Podsredo, Zagorje pri Lesičnem, kot najpomembnejša romarska središča v parku ter ostala Marijina svetišča, so postali pomemben del mednarodne kulturne Marijine romarske poti, ki poteka iz Čenstohove na Poljskem, preko Levoča na Slovaškem, Mariazella v Avstriji, preko Slovenije do Marije Bistrice na Hrvaškem.
Pot v Sloveniji povezuje 30 Marijinih cerkva, od katerih so številne romarske. Zahodna smer se začne na avstrijsko-slovenski meji v Tratah in poteka mimo Marijinih cerkva v Zgornji Velki, Jareninskem Dolu, Gorci pri Malečniku, Vurberku, Podlehniku, Ptujski Gori vse do vznožja Donačke gore, kjer se nadaljuje naprej proti Hrvaški v treh krakih. Prvi, najdaljši krak poteka mimo Marijinih cerkva na Ložnem, Ljubični, v Sladki Gori, Šmarju pri Jelšah, Završah pri Grobelnem, Botričnici, Kalobju, Dobju pri Planini, Zagorju, Kozjem, Podsredi in na Svetih gorah nad Bistrico ob Sotli.
Drugi krak poteka ob meji s Hrvaško mimo Marijinih cerkva v Tržišču pri Rogaški Slatini, Slakah pri Podčetrtku in Olimju. Oba kraka se združita v Bistrici ob Sotli, od koder se pot nadaljuje na Hrvaško proti Mariji Bistrici. Tretji, najkrajši krak, teče mimo Marijine cerkve v Brezju nad Žetalami do slovensko-hrvaške meje v Gruškovju ali naprej v Zgornjem Leskovcu.Tudi tukaj nadaljujemo pot do Marije Bistrice na Hrvaškem.
Vzhodna smer Marijine romarske poti se začne na avstrijsko-slovenski meji v Gornji Radgoni in poteka vse do slovensko-hrvaške meje v Zavrču oziroma se nadaljuje do mejnega prehoda v Zgornjemu Leskovcu. Pot vodi mimo Marijinih cerkva v Negovi, Polenšaku in Zavrču ter se nadaljuje naprej po Hrvaški vse do Marije Bistrice.
Pot so strasirali in označili kot pešpot, opremili z informacijskimi in označevalnimi tablami ter oskrbeli s številnimi počivališči. Ob tej priložnosti so tudi izdali vrsto promocijskega gradiva: multivizijo, romarski vodnik, zloženko, zemljevide, romarsko knjižico ter vzpostavili internetno stran. Na Marijini romarski poti je 45 kontrolnih točk, kjer je mogoče dobiti žig poti, ki se zbirajo v romarski knjižici.
Posebno mesto v projektu ima Lurška jama, ki leži približno 250 m južno od Marijine cerkve v Zagorju, v gozdu ob vznožju naravnega skalnega previsa. Lurška jama je spodmol v peščenjaku miocenske starosti, močno porasel z mahom in bršljanom. Pod spodmolom je oltar iz peščenjaka in lehnjaka s kipcem Lurške Marije. Ob oltarju je vodni izvir, ki je bil verjetno poznan in obiskovan že v preteklosti. Romarji, ki so hodili skozi jamo so verjeli, da je v potočku, ki teče tu skozi, zelo koristna in zdravilna voda za oči. Po intenzivnem obiskovanju cerkve sv. Marije pred drugo svetovno vojno in tudi po njej je bila jama z oltarjem zapuščena in oltar zanemarjen. Po strmi drči na robu spodmola so odlagali smeti, vendar so pred nekaj leti jamo očistili. V okviru projekta je bila jama leta 2011 v celoti obnovljena, ogledate si jo lahko v naši galeriji fotografij (klik!).
Romarski turizem, ena izmed najbolj trajnostnih oblik turizma, združuje kulturno in naravno dediščino ter hkrati spodbuja lokalno prebivalstvo k aktivnemu vključevanju. Z romarskim turizmom spodbujajo razvoj še neprepoznavnih krajev, in sicer v smeri pohodništva, kolesarstva in drugih prijaznih oblik preživljanja prostega časa v naravi. 409 km dolga pot v Sloveniji in 393 km na Hrvaškem je tako namenjena romarjem, pohodnikom, ljubiteljem narave in kulturne dediščine ter vsem tistim, ki želijo spoznati še neodkrite, zanimive kraje.
Vabljeni k ogledu spodnjih video prispevkov, izjavam direktorja Kozjanskega parka mag. Tea Hrvoja Oršaniča in župana občine Podčetrtek ter predsednika Turistične zveze Slovenije Petra Misje, objavili smo pa tudi celotne govore mag. Tea Hrvoja Oršaniča, župana Kozjega Dušana A. Kocmana, predsednika KS Zagorje Danijela Zalokarja ter celjskega škofa dr. Stanislava Lipovška. Vabljeni pa tudi k ogledu fotografij (klik!) iz otvoritve Lurške jame.
