S tem naslovom je bil na današnji dan pred 55 leti objavljen prispevek v Novem tedniku. Vabljeni k branju:
Ob 120-letnici rojstva H. Schreinerja
Na pokopališču v Šentjurju počiva poleg velikih skladateljev ipavcev in junaka Malgaja eden največjih slovenskih pedagogov Henrik Schreiner. O njem je moral nekdanji avstrijski minister za uk in bogočastje reči: »Od Dunaja do Trsta imam na učiteljiščih samo enega resnično rojenega pedagoga, in to je Henrik Schreiner.« In kljub temu ustnemu priznanju ta veliki pedagog ni bil deležen nobenega uradnega odlikovanja, ker je bil namreč z dušo in telesom slovenski pedagog!
Šele danes, 50 let po njegovi smrti (umrl je aprila 1920 v Mariboru) se v polni meri zavedamo ogromne vrednosti njegovega teoretičnega in praktičnega dela za slovensko šolstvo in pravilno vrednotimo še za današnji čas uporabne misli in vzore, ki odsevajo iz njegovih obširnih del. Skorajda ni problema, ki ga Schreiner ne bi obravnaval v številnih delih, člankih in predavanjih, samostojnih knjigah in tistih, ki so jih napisali njegovi najboljša sodelavci, ki jim je Schreiner dal spodbudo. Cela plejada imen, med njimi dr. Bezjak, dr. Ilešič, dr. Pivko, dr. Potočnik, dr. Poljanec itd., da omenimo le nekatera, je tesno povezana s svojim učiteljem in vzornikom, ki je znal za svoj Pedagoški letopis Slovenske šolske matice, katerega urednik je bil od ustanovitve 1900 do svoje smrti, pridobiti najboljše sodelavce. V svoji labodji razpravi »Preosnove jugoslovanskega vzgojstva v smislu demokratizma« je navedel vse probleme ki jih bo treba reševati v novi državi, organizacijske, kadrovske, moralne in izobraževalne tako za pedagoško, šolsko in izvenšolsko mladino kot odrasle.
Enotna šola, vzgoja staršev, tehnična kultura, reforma univerze, delovna vzgoja mladega človeka in mnoga druga vprašanja pomenijo bistvo njegovih člankov, razprav in predavanja na zborovanjih učiteljskih društev, konferenc in sestankov pedagoških delavcev.
H. Schreiner sodi med reformatorje slovenskega šolstva v prvih dveh deset le j ih našega stoletja, katerega vplivi segajo še v današnje dni. Rojen je bil 1. julija 1850 v Ljutomeru, klasično gimnazijo je končal v Mariboru, na dunajski univerzi pa je študiral matematiko, fiziko in naravoslovje. Največ se je preživljal z inštrukcijami, naučil se je češčine in francoščine, bil je suplent na Dunaju in profesor ter namestnik ravnatelja v Bolzanu na Tirolskem, nazadnje pa ravnatelj moškega učiteljišča v Mariboru.
120-letnica rojstva H. Schreinerja naj vzbudi ob razmišljanju in študiju njegovih del in njegove velike pedagoške osebnosti v vseh prosvetnih delavcih še večjo odgovornost do vzgojnih vprašanj naše mladine in do perečih vprašanjih našega šolstva sploh.
Alfonz Kopriva, Novi tednik, 22. 7. 1970
