Napetosti na Bližnjem vzhodu, ki so izbruhnile po ameriško-izraelskih napadih na Iran, že močno pretresajo evropski energetski trg. Cena zemeljskega plina v Evropi je v enem dnevu poskočila za skoraj 40 odstotkov, medtem ko Evropska komisija za zdaj predvsem poziva k mirnosti in spremlja razmere.
Največji šok na trgih je povzročil iranski napad z droni na energetsko infrastrukturo v Perzijskem zalivu. Tarča je bilo podjetje QatarEnergy, največji svetovni proizvajalec utekočinjenega zemeljskega plina (LNG), ki je po napadu začasno ustavil proizvodnjo. Analitiki opozarjajo, da gre za enega največjih tveganj za svetovno gospodarstvo od začetka konflikta.
Evropski referenčni indeks za plin TTF je med trgovanjem poskočil za več kot 50 odstotkov, dan pa zaključil 39 odstotkov višje pri približno 44,5 evra za megavatno uro. To je največji dnevni skok cen v več kot štirih letih.
Dodatno zaskrbljenost povzroča tudi skorajšnje zaprtje Hormuške ožine, ene najpomembnejših pomorskih poti za izvoz nafte in plina iz držav Perzijskega zaliva. Motnje v prometu bi lahko močno zmanjšale globalno ponudbo energentov.
Zaradi vojne v Iranu so se cene nafte že zvišale in lahko še nekaj časa rastejo, vendar analitiki ne pričakujejo velikih ali šokantnih skokov (tudi v pesimističnem scenariju naj bi sod stal okoli 100 dolarjev). Posledično se lahko goriva v Sloveniji nekoliko podražijo, vendar zaradi regulacije cen in možnih ukrepov države večjih nenadnih podražitev ne pričakujejo.
Evropska komisija za zdaj ne načrtuje izrednih ukrepov. Sporočila je, da razmere pozorno spremlja in da bo sklicala srečanje strokovnjakov za naftni trg ter novo energetsko delovno skupino skupaj z državami članicami in Mednarodno agencijo za energijo.
Kriza prihaja ob najnižji sezonski ravni zalog v zadnjih letih – evropska skladišča so napolnjena le 30-odstotno. Nemčija jih ima le 21 odstotkov, Nizozemska še manj. Analitiki svarijo pred ostrim tekmovanjem med Evropo in Azijo za omejen LNG, kar bo cene dodatno gnalo navzgor in otežilo polnjenje skladišč pred naslednjo zimo.
Po ocenah Oxford Economics bi lahko konflikt v letu 2026 inflacijo v evroobmočju dvignil za 0,3 do 0,5 odstotne točke, rast BDP pa zmanjšal za desetinko – na okoli en odstotek. Goldman Sachs že popravlja napovedi. V najslabšem scenariju bi nafta dosegla 100 dolarjev za sod, plin pa 100 evrov za MWh – kar bi ECB lahko prisililo k ponovnemu dvigu obrestnih mer.
Dogajanje znova razkriva temeljno ranljivost Evrope: odvisnost od ruskega plina je zamenjala z odvisnostjo od globalnih pomorskih poti. In te so se izkazale za nič manj tvegane.
