S tem podnaslovom je bil na današnji dan pred 37 leti objavljen prispevek v Novem tedniku. Vabljeni k branju:
Turizem kot prednostna gospodarska panoga si v občini Šmarje pri Jelšah mukoma utira pot. Če odmislimo dosežke v starih in priznanih zdraviliških turističnih krajih, kot sta Rogaška Slatina in Podčetrtek, se je na področju turizma v tej občini bore malo premaknilo. In ker je občina s svojimi naravnimi danostmi, kot je na primer že sama slikovitost v vseh kozjanskih razsežnostih, še kako drugače, kot le zdraviliškoturistično zanimiva, naj bi turizem zaživel še v drugih in drugačnih pojavnih oblikah. Šmarska občina je lahko privlačna in zanimiva tudi za kmečki turizem.
Žal se na tem področju od leta 1983, ko so v občini prejeli odlok o nudenju turističnih storitev na turistično urejenih kmetijah, ni skoraj nič zgodilo. Z dvema urejenima takšnima kmetijama pač še ni mogoče govoriti o kmečkem, turizmu.
V občini Šmarje pri Jelšah je nosilec razvoja kmečkega turizma Hmezadov Kmetijski kombinat Šmarje, ki je tudi podpisnik Samoupravnega sporazuma o medsebojnem sodelovanju pri pospeševanju organiziranega razvoja in prodaje zmogljivosti kmečkega turizma v Sloveniji, vendar zaenkrat do plodnega sodelovanja ni prišlo. V naši republiki je na splošno zasedenost na turističnih kmetijah dokaj skromna, giblje se med 35 in 40 nočitvami na ležišče. V šmarski občini pa je še značilnost, da nobena kmetija nima pravice do zaščitnega znaka, ker nobena ne izpolnjuje pogojev osebnega pravilnika Zadružne zveze Slovenije.
V občini so sicer izdelali plan kmetij s kmečkim turizmom za obdobje od leta 1983 do letos. Aprila so razčlenili stanje in ugotovili velika odstopanja: leta 1983 naj bi bilo v občini po načrtu 5 turističnih kmetij, dejansko pa so se s to dejavnostjo ukvarjali le na dveh. In pri številki dve je tudi ostalo – vse do danes. Ko so poskušali analizirati vzroke za planska odstopanja, so prišli do mnogih zaključkov, ki pa so jih pravzaprav lahko pričakovali. Med glavne ugotovitve sodijo; neurejenost kmetij, neugodna posojilna politika s previsokimi obrestmi, kmetije niso specializirane in s tem slabo donosne, turistična sezona časovno sovpada z največjimi delovnimi obremenitvami kmeta in podobno.
Kljub naštetemu pa v občini menijo, da bi z nekaj denarja in z mnogo dobre volje lahko veliko naredili. Za razvoj izletniškega turizma je največ zanimanja v Zdravilišču Rogaška Slatina, v Atomskih toplicah v Podčetrtku in v Spominskem parku Trebče, saj bi z izletništvom lahko popestrili svojo ponudbo. Za območje šmarske občine bi bile po oceni najbolj primerne samotne kmetije, na katerih naj bi se kot dopolnilna dejavnost razvijal kmečki turizem. Sočasno s to turistično ponudbo pa bi rešili vrsto drugih, prav tako perečih problemov, kot so propadanje kmetij, odhajanje mladih v industrijske kraje in v nižinske predele, kmetijske površine bi ohranili, obenem pa bi ohranili tudi bogato naravno in kulturno dediščino krajine.
Če so v občini v preteklosti pričakovali kakšen samodejni kmečko-turistični razcvet, so danes prišli do spoznanja, da tudi v tej dejavnosti velja neke vrste abeceda. Danes ugotavljajo, daje treba najprej določiti prednostna območja, znotraj teh pa poiskati prednostna naselja in v teh naseljih prednostne kmetije. Šele danes ugotavljajo. kateri so osnovni prostorski pogoji za razvoj turizma na kmetijah: od naravne danosti, zanimivosti kulturne krajine, stanja snažnosti okolja, prometne dostopnosti, bližine servisnih dejavnosti do primernosti tipov kmečkih domov, stanja kulturne ravni prebivalstva in turistične tradicije.
Če je analiza stanja in možnosti razvoja, kmečkega turizma v občini Šmarje pri Jelšah, ki so jo izdelali v komiteju za družbeno planiranje in gospodarstvo pri šmarski občinski skupščini zares dokument, na osnovi katerega naj bi se razvil kmečki turizem, je to spodbudno dejanje, ki zavezuje mnoge nosilce tega razvoja. Vrsta predlaganih ukrepov je dobra le ob predpostavki, da bodo le-ti tudi uresničeni. Če ne bodo, bo analiza ostala skrbno zbran skupek želja in potreb ali pa zgolj pobožna želja tistih, ki v kmečkem turizmu vidijo velike možnosti in prednosti, in še kako prav imajo.
Marjela Agrež, Novi tednik, 6. 10. 1988
