S tem naslovom je bil na današnji dan pred 40 leti objavljen prispevek v Novem tedniku. Vabljeni k branju:
Na pobudo delegacije krajevne skupnosti Šentjur-center so na stanovanjski skupnosti v Šentjurju izdelali analizo razmer na področju stanovanjskega gospodarstva. O ugotovitvah te analize so razpravljali na zadnji seji zborov občinske skupščine.
Podatki zadnjih nekaj let kažejo, da so zaostrene gospodarske razmere prizadele tako individualno kot družbeno gradnjo. Leta 1982 niso v Šentjurju zgradili niti ene ga stanovanja od načrtovanih 45, lani pa samo dva od 44, ki so jih načrtovali. Letos naj bi zgradili skupno 40 novih stanovanj; 20 jih je že zgrajenih. V naslednjem srednjeročnem obdobju pa bo novogradenj še manj. Načrtujejo, da se bo njihovo število zmanjšalo za polovico glede na preteklo obdobje. Od tega bo več kot polovico individualnih gradenj.
Glede na te podatke bo vse manj tudi solidarnostnih stanovanj. S temi težavami so se srečevali že letos, ker že drugo leto zapored niso zgradili nobenega solidarnostne ga stanovanja, prosilcev pa je vedno več. Tako celo de lovne organizacije usmerjajo svoje delavce na solidarnost ne liste, čeprav bi lahko več krat zaprosile za kadrovska stanovanja. Sicer pa kupuje jo iz leta v leto manj stanovanj. V preteklem obdobju so za svoje delavce kupile več kot 70 stanovanj, v naslednjih letih pa naj bi jih le še 38.
Gradnjo družbenih stanovanj bi radi v prihodnjih le tih nekoliko drugače prostorsko razporedili. Usmerili naj bi jo v kraje izven Šentjurja in sicer jih največ načrtujejo na področju krajevnih skupnosti Slivnica, Dramlje in Planina. Ta stanovanja pa bodo predvsem eno in dvosobna, saj postaja cena kvadratnega metra stanovanja vse višja.
Novih stanovanj bo torej v šentjurski občini vse manj, več pozornosti pa bodo zato lahko namenili vzdrževanju obstoječega fonda, ki je bil doslej precej zanemarjen. Lani so na stanovanjski skupnosti v ta namen zaposlili novega delavca in meni jo, da se stanje izboljšuje. Po zagotovilih stanovanjske skupnosti tudi kurilna služba dobro deluje, prehod na trda goriva v vseh kotlovnicah pa je pocenil ogrevanje. Številni stanovalci so kljub temu nezadovoljni, saj meni jo, da kurilna služba povsod ne opravlja svoje naloge ta ko, kot bi morala. Za primer naj navedemo samo blok na Pesnici, ki je imel od začetka kurilne sezone samo dva dni tople radiatorje. Očitno je nekaj narobe s povezavami med bloki, vendar pa napake ne morejo odkriti. Ko so stanovalci zaprosili za kurilno olje, da bi zakurili v kurilnici, ki so jo lani opustili, so jim na stanovanjski skupnosti odgovorili, naj si ga kar sami kupijo. Očitno so tako stanovalci krivi, ker niso pravočasno, poleg premoga, kupili še olja. Takšni in podobni primeri mečejo zelo slabo luč na celotno stanovanjsko skupnost, zato stanovalci tudi ne verjamejo povsem poročilu o dobrem vzdrževanju stanovanj in uspešnem delu kurilne službe.
T. Cvirn, Novi tednik, 31. 10. 1985
